Jedro

Novela KZ-1I je sicer res uzakonila nov peti odstavek 176. člena KZ-1, ki določa, da dejanje iz tretjega odstavka tega člena v delu, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno, če je bilo storjeno med mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale, ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter prikazuje take osebe. Vendar pritožba prezre, da na ta način uzakonjena izključitev protipravnosti velja zgolj za nekatere izvršitvene oblike iz tretjega odstavka 176. člena KZ-1, ob tem pa je še dodatno in izrecno zamejena na zgolj sporazumna dejanja.

Izrek

I. Pritožba zagovornika mladoletnega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom mlajšemu mladoletniku A. A. po 78. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 375. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Po prvem odstavku 484. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da stroški kazensko mladoletniškega postopka ter nagrada zagovornika mladoletnika in pooblaščenke mladoletne oškodovanke bremenijo proračun. Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 73. člena KZ-1 je še odločilo, da se SIM kartica in mobilni telefon znamke Huawei, IMEI 1: ..., last B. B., ki ga je uporabljal mladoletnik, vzameta.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil mladoletnikov zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o vzgojnem ukrepu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek proti mladoletniku ustavi.

3. Zagovornik mladoletnika je v pritožbi predlagal, da se ga povabi na sejo pritožbenega senata. Pritožbeno sodišče je sejo v navzočnosti strank opravilo v skladu s četrtim odstavkom 485. člena v zvezi s 378. členom ZKP na način, da je o pritožbeni seji obvestilo državno tožilko in zagovornika mladoletnika, medtem ko mladoletnika na sejo ni povabilo, ker je zaključilo, da njegova navzočnost ne bi bila koristna za razjasnitev stvari. Pritožbeno sodišče je na podlagi določb šestega odstavka 378. člena v zvezi z 295. členom in prvim odstavkom 480. člena ZKP sejo opravilo ob izključitvi javnosti zaradi varstva osebnega in družinskega življenja mladoletnika in mladoletne oškodovanke.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

5. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zagovornik uveljavlja z navedbami, da je obrazložitev sodišča prve stopnje sama sebi v nasprotju glede vprašanja, kdo je zamenjal oziroma kako se je zamenjalo geslo mladoletne oškodovanke na Snapchat profilu. Vendar nima prav. Uveljavljana kršitev je podana le, če so razlogi o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju, nič od tega pa v obravnavani zadevi ni primer. V pritožbi problematizirana točka 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa se nanaša zgolj na post festum prizadevanja posameznikov (mladoletnika, očeta mladoletne oškodovanke in C. C.), da se fotografije mladoletne oškodovanke, ki so bile objavljene na Snapchat profilu, čim prej izbrišejo. To pa za obstoj kaznivega dejanja ni odločilno, saj je bistvo očitka prepoznati v dejstvu objave fotografij mladoletne oškodovanke na profilu Snapchat in ne v njihovi kasnejši odstranitvi iz profila oziroma težavah v zvezi z geslom, ki so pri tem nastopile. Tudi sicer pa se razlogi sodišča prve stopnje v točki 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa pokažejo kot notranje skladni in koherentni. Sodišče prve stopnje je povsem jasno navedlo, da nobeden od procesnih udeležencev ni omenil, da bi večkrat poskušal vstopiti v profil z napačnimi vnosi gesla, kar bi privedlo do samodejnega zaprtja profila. Zato zagovornik, ki takšno obrazložitev v pritožbi povzema zgolj parcialno in iztrgano iz konteksta, ne more prepričati, da ta nasprotuje nadaljnjim razlogom izpodbijanega sklepa o tem, da je v profil poskusil vstopiti tudi C. C., ki je želel izbrisati njene fotografije, in da je oče mladoletne oškodovanke povedal, da so zato v profil skušali vstopiti na različne načine. Očitana kršitev torej ni podana.

6. Zgolj pod videzom bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pa zagovornik s posplošenim očitkom o protispisnosti uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi namreč sploh ne trdi, da je sodišče v izpodbijanem sklepu nepravilno povzelo vsebino kakšnega dokaza, temveč graja dokazno presojo izvedenih dokazov ter podaja zgolj svojo drugačno oceno ugotovljenega dejanskega stanja, ki bo predmet presoje v nadaljevanju.

7. Sicer je pritrditi zagovorniku, ki graja pravno opredelitev mladoletniku očitanega kaznivega dejanja pod točko 1/I obrazložitve izpodbijanega sklepa s smiselnimi navedbami, da opis historičnega dogodka ni mogoče podrediti pod drugi odstavek 176. člena KZ-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja namreč med drugim izhaja, da je mladoletnik preko aplikacije Snapchat večkrat nagovoril mladoletno oškodovanko, naj se gola slika in mu pošlje takšne svoje fotografije, kar je navedena tudi storila in mu poslala (vsaj) svojo fotografijo dojk in fotografijo zadnjice, ko je bila oblečena v spodnjice, nakar je te fotografije objavil na njenem Snapchat profilu. Pritožbeno sodišče je zato kaznivo dejanje, ki se mladoletniku očita pod točko 1/I obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravno opredelilo po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, saj je mladoletnik na ta način izpolnil še dodaten zakonski znak, to je razširjanje pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva.1 Spremenjena pravna opredelitev očitanega kaznivega dejanja pa ustreza tudi pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju, saj je takó opisano kaznivo dejanje, vključno z dejstvom, da je mladoletnik fotografije mladoletne oškodovanke javno objavil, sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo, kot to ugotavlja tudi sam zagovornik. Nobenih pomislekov pa pritožbeno sodišče ni imelo v pravno opredelitev glede mladoletniku očitanega kaznivega dejanja pod točko 1/II obrazložitve izpodbijanega sklepa, katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot samostojno kaznivo dejanje po prvem odstavku 176. člena KZ-1. 8. Kljub navedenemu pa ni mogoče pritrditi nadaljnjim izvajanjem zagovornika, da so v obravnavani zadevi podane okoliščine iz petega odstavka 176. člena KZ-1, zaradi katerih je protipravnost mladoletniku očitanih kaznivih dejanj izključena, odločitev sodišča prve stopnje pa materialnopravno zmotna. Novela KZ-1I je sicer res uzakonila nov peti odstavek 176. člena KZ-1, ki določa, da dejanje iz tretjega odstavka tega člena v delu, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno, če je bilo storjeno med mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale, ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter prikazuje take osebe. Vendar pritožba prezre, da na ta način uzakonjena izključitev protipravnosti velja zgolj za nekatere izvršitvene oblike iz tretjega odstavka 176. člena KZ-1, ob tem pa je še dodatno in izrecno zamejena na zgolj sporazumna dejanja. V obravnavanem primeru tako izključitev protipravnosti v prvi vrsti ne pride v poštev, ker se mladoletniku očitata dejanji, ki ne sodita v domet petega odstavka 176. člena KZ-1, saj se mu pod točko 1/I obrazložitve izpodbijanega sklepa (po spremenjeni pravni opredelitvi) očita kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1 v izvršitveni obliki razširjanja pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, pod točko 1/II obrazložitve izpodbijanega sklepa pa se mu očita kaznivo dejanje po prvem odstavku 176. člena KZ-1. V drugi vrsti pa izključitev protipravnosti ne pride v poštev tudi zato, ker se mladoletna oškodovanka z javno objavo svojih fotografij na družbenem omrežju Snapchat ni strinjala in ker mladoletnika ni prosila za njegove eksplicitne fotografije, kot je vse to v točki 25 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Smiselno uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP zato ni podana.

9. Neutemeljen je tudi uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, zagovor mladoletnika in izvedene dokaze je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo in utemeljeno zaključilo, da je mladoletnik storil očitani mu kaznivi dejanji. Svoje dejanske ugotovitve in pravne zaključke je v izpodbijanem sklepu natančno in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče z njimi v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema.

10. Zagovornik v pritožbi neutemeljeno ponavlja mladoletnikov zagovor, da sta z mladoletno oškodovanko drug drugega nagovarjala k posredovanju slik, katerega je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (zlasti točke 13-16 in 19) pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe, da je izkustveno nesprejemljivo in neverjetno, da mladoletna oškodovanka ni želela mladoletnikovih golih fotografij, temeljijo zgolj in izključno na sklepanju zagovornika, katero nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Mladoletna oškodovanka je namreč izpovedala diametralno nasprotno, pri čemer je prepričljivo zanikala, da bi mladoletnika kadarkoli prosila, naj ji pošlje fotografije golega telesa, medtem ko ji je ta samovoljno in samoiniciativno posredoval obravnavane fotografije moškega spolnega uda. Sodišče prve stopnje pa v verodostojnost izpovedbe mladoletne oškodovanke utemeljeno ni podvomilo, saj je le-ta skladna z izpovedbo njenega očeta Č. Č. ter preostalimi listinskimi dokazi v spisu (zlasti zapisnikom o zavarovanju in preiskavi elektronske naprave oziroma elektronskih podatkov z dne 21. 7. 2020 ter dvema elektronskima sporočiloma z dne 5. 7. 2020, ki sta vključevali zaslonske slike oškodovankinih objavljenih fotografij). S ponujanjem lastne dokazne ocene mladoletnikovega zagovora in izpovedbe mladoletne oškodovanke pritožba zato ne more biti uspešna.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede zamenjave gesla na Snapchat profilu mladoletne oškodovanke, do katerih se je sodišče prve stopnje prepričljivo opredelilo zlasti v točkah 13, 14, 27 in 28 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na podlagi izpovedbe mladoletne oškodovanke in zagovora mladoletnika je utemeljeno izpostavilo, da je bilo geslo profila mladoletne oškodovanke znano le njima, da do profila ni dostopal kdo drug, nenazadnje pa tudi, da je mladoletnik sam priznal, da je sporne fotografije mladoletne oškodovanke objavil v njenem profilu, katerega sta takrat uporabljala skupaj. Mladoletnik je navedeno sicer skušal minimalizirati z dodatnim pojasnilom, da je fotografije objavil zgolj pod oznako „zasebno“, vendar pri tem ni znal pojasniti, kako je potemtakem prišlo do javne objave teh fotografij. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno verjelo mladoletni oškodovanki, ki je na drugi strani izpovedala, da je bil mladoletnik tisti, ki je geslo očitno spremenil takoj za tem, ko je fotografije objavil, saj je bilo v času, ko ji je le-te pokazala njena mama, geslo že spremenjeno in do profila ni več mogla dostopati. Preostala izvajanja pritožbe o tem, kako je do prenehanja delovanja gesla prišlo zaradi večkratnih poskusov vstopa v profil z različnimi gesli, pa se, poleg tega, da jih je tehtno zavrnilo že sodišče prve stopnje, pokažejo kot nerelevantna, saj se nanašajo zgolj na post festum poskuse odstranitve objavljenih fotografij, kot je to že bilo pojasnjeno.

12. Zoper odločbo o kazenski sankciji se je mladoletnikov zagovornik pritožil le na načelni ravni, saj je v pritožbi ni z ničemer obrazložil. Kljub zgornji spremembi pravne opredelitve pritožbeno sodišče v odločbo o kazenski sankciji ni posegalo. S spremembo je namreč kriminalna količina ostala enaka, potreba po intenzivnejšem spremljanju starejšega mladoletnika s strokovno pomočjo pa je kljub pozitivni prognozi še vedno tolikšna, da utemeljuje uporabo izrečenega vzgojnega ukrepa, ki po vsebini v večji meri zagotavlja, da se bo navedena prognoza tudi uresničila.

13. Po ugotovljenem, in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo drugih kršitev iz 1. in 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP, na katere je dolžno sámo paziti, je o pritožbi zagovornika mlajšega mladoletnika odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (391. člen v zvezi s 451. členom ZKP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.

1 Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 28715/2016 z dne 5. 7. 2018.