Jedro

Ker tožnica ni dokazala, da se v šolo vozi (vpisana je bila v srednjo šolo v Črnomlju, kjer ima tudi stalno bivališče), je za odločitev o pravici do izplačevanja štipendije iz sredstev za zaposlovanje za leto 1996/97 odločilno le dejstvo, da je v tožničinem primeru prišlo do začasnega preseganja premoženjskega cenzusa iz 1. alinee 2. odst. 56. člena ZZZPB, ker so družinski prihodki presegali določen cenzus. Le v primeru, če bi se tožnica v šolo vozila, bi cenzus glede dohodka na družinskega člana znašal 130 % zajamčene plače po zakonu. Ker pa se tožnica v šolo ni vozila, je sodišče pravilno upoštevalo cenzus 100 % zajamčene plače, ki ga je tožnica presegala in utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ob presojanju zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke, zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje štipendije iz sredstev za zaposlovanje za šolsko leto 1996/97, ker je ugotovilo, da presega predpisani cenzus. Zoper citirano sodbo se laično pritožuje tožnica smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da se v šolo vozi, zato bi pri ugotavljanju cenzusa moralo biti upoštevano 130 % in ne le 100 % bruto zajamčenega dohodka in hkrati vztraja na stališču, da naj bi bil katasterski dohodek nepravilno preračunan. Pritožba ni utemeljena. Tožnica v pritožbi ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodne odločbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju, torej pravilno in popolno ugotovljenih odločilnih dejstvih, na katere je pravilno uporabilo materialno prava, v postopku pa tudi ni prišlo do kršitev iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90; v nadaljevanju ZPP). Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami povdarja le še naslednje. Za začasno prekinitev izplačevanja štipendije iz sredstev za zaposlovanje v šolskem letu 1996/97 in s tem za pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe je odločilno le dejstvo, da je v tožničinem primeru prišlo do začasnega preseganja premoženjskega cenzusa iz 1. alinee 2. odst. 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94; v nadaljevanju ZZZPB). Po citirani zakonski določbi imajo namreč, ob izpolnjevanju ostalih pogojev, pravico do republiške štipendije le tisti dijaki ali študentje, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča, če izhajajo iz družin, katerih dohodek na družinskega člana v drugem tromesečju tekočega leta ne presega 100 % zajamčene plače po zakonu. Ker dohodki družinskih članov, upoštevnih pri izračunavanju premoženskega cenzusa, vključno s katastrskim dohodkom med strankama sploh niso bili sporni, hkrati pa je bil tudi katastrski dohodek za drugo tromesečje tekočega leta v predsodnem upravnem postopku pravilno preračunan s faktorjem 7,49 ob upoštevanju količnika 3,9, objavljanega v Uradnem listu RS, št. 23/96 v povezavi s količnikom 1,92 po Pravilniku o metodologiji in upoštevanju dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do socialno-varstvenih dajatev in denarne pomoči (Ur. l. RS, št. 57/94), pritožničine navedbe o nepravilnem preračunavanju, niso utemeljene. Neupoštevne so nadalje tudi le pavšalne navedbe pritožnice, da se mora do šole voziti in bi zato premoženjski cenzus moral znašati 130 % zajamčene plače. Po 2. alinei 2. odst. 56. člena citiranega ZZZPB je za dijake in študente, ki se šolajo v kraju izven stalnega bivališča, sicer res predviden cenzus v višini 130 % zajamčene plače. Ker je že iz listinske dokumentacije razvidno, da se je tožnica v obravnavanem letu vpisala v 4. letnik gimnazije v Črnomlju, torej glede na naslov očitno v kraju njenega stalnega bivališča in tudi v pritožbenem postopku ni predložila kakršnega koli nasprotnega dokaza, določba 2. alinee 2. odst. 56. člena citiranega zakona za ugotavljanje premoženjskega cenzusa v konkretnem primeru ni uporabljiva. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.