Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je tedaj, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. To pomeni, da morata tožnik in stranski intervenient ne glede na določene taksne ugodnosti nerazdelno plačati (eno) sodno takso. Noben od njiju ni uspel s predlogom za taksno oprostitev, da bi se ta ex lege prevalila na drugega. Če bo stranski intervenient prej plačal 10 obrokov kot bo potekel odlog plačila tožniku, potem sodišče ne bo imelo razloga za terjanje še od slednjega.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Stranski intervenient sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog stranskega intervenienta za oprostitev plačila sodne takse, podredno za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo (I. točka izreka). Stranskemu intervenientu je dovolilo obročno plačilo sodne takse v 10 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih znaša vsak 652,50 EUR tako, da prvi zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, nadaljnji pa zadnjega dne v mesecih, ki sledijo (II. točka izreka). Zapadle zneske obrokov je dolžan plačati na transakcijski račun sodnih taks sodišča (III. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog z dne 27. 8. 2024 (IV. točka izreka). Iz podatkov bilance stanja na 31. 12. 2023 je ugotovilo, da je stranski intervenient v letu 2023 imel 653.500,00 EUR sredstev. Kratkoročne poslovne obveznosti 626.284,81 EUR so bile nižje od kratkoročnih poslovnih terjatev 1,000.629.691,09 EUR. Iz izkaza poslovnega izida od 1. 1. do 31. 12. 2023 izhaja, da je imel 88.652,86 EUR čistih prihodkov od prodaje in 37.298,32 EUR čistega poslovnega izida obračunskega obdobja. Navedeno kaže, da družba posluje dobro. Nadalje iz podatkov v spisu izhaja, da ima odprt transakcijski račun v Avstriji, ki ni blokiran. Iz predloženih izpiskov poslovnega transakcijskega računa izhaja, da je imel 15. 7. 2024 izkazano tekoče stanje 216,11 EUR, je pa imel v juniju in juliju 2024 redna nakazila od 1.500,00 EUR do 4.400,00 EUR, pri čemer so večkrat s strani istih oseb. Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo znaša 6.525,00 EUR. Ob upoštevanju stanja niso podani pogoji, ki bi opravičevali oprostitev oziroma podredno odlog plačila sodne takse. Ob upoštevanju prilivov na transakcijskem računu in da transakcijski račun stranskega intervenienta ni blokiran, si lahko priskrbi denarna sredstva in zagotovi plačilo sodne takse 6.525,00 EUR. Vsekakor si lahko priskrbi sredstva za obročno plačilo.
2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo stranski intervenient po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da v primeru, ko je sodišče takso že odmerilo pritožniku (tožniku) s sklepom z dne 20. 11. 2024, ob pravilni uporabi izhaja, da taksa za isto pritožbo ne more biti naložena v plačilo še stranskemu intervenientu. Ker je mogoče za tožnika in stranskega intervenienta rešiti spor le na enak način, se štejeta za enotno stranko, zaradi česar njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Odlog plačila sodne takse, ki velja za tožečo stranko, se razteza na stranskega intervenienta (sklep VSL II Cp 1700/2021). V skladu z Zakonom o sodnih taksah (nadaljevanju: ZST-1) in sodno prakso se sodna taksa za pritožbo plača načeloma enkratno na vsaki stopnji, ne glede na število pritožnikov, kadar gre za enotno stranko. To pomeni, če vložita pritožbo tožeča stranka in stranski intervenient, ki se štejeta za enotno stranko, se sodna taksa ne podvoji. Sodna praksa potrjuje, da v primeru enotnih sospornikov, v katerih je mogoče spor rešiti na enak način za vse, obstaja le ena taksna obveznost.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pretežni del pritožbenih navedb se ne nanaša na predmet izpodbijanega sklepa. Nanašajo se na naložitev plačila sodne takse za pritožbo, na samo taksno obveznost stranskega intervenienta ali ta sploh obstaja zanj. Ti razlogi se tičejo izdaje plačilnega naloga za plačilo sodne takse in ugovornega postopka, ne sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
5.Edina relevantna pritožbena navedba je o raztezanju učinkov taksnih ugodnosti enega od pritožnikov na preostalega pritožnika. Pritožbo zoper sodbo sta vložila tožnik in stranski intervenient skupaj v eni pisni vlogi. Sodišče prve stopnje je obema poslalo plačilna naloga za plačilo sodne takse in oba sta vložila ločena predloga za oprostitev plačila. Odločitvi sodišča prve stopnje o predlogih sta različni. Tožniku je v sklepu z dne 20. 11. 2024 pravnomočno odložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo za 12 mesecev od pravnomočnosti sklepa in razveljavilo plačilni nalog (listna št. 821 do 825 spisa). Stranskemu intervenientu je z izpodbijanim sklepom naložilo obročno plačilo sodne takse in razveljavilo plačilni nalog.
6.Drugi odstavek 14. člena ZST-1 določa za primer, če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva.
7.Stranski intervenient ni materialni sospornik. Intervenient ni stranka.1 V pritožbi zato neutemeljeno navaja, da se da zanj in tožnika rešiti spor le na enak način, da se štejeta za enotno stranko, da sta enotna sospornika.
8.V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je tedaj, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. To pomeni, da morata tožnik in stranski intervenient ne glede na določene taksne ugodnosti nerazdelno plačati (eno) sodno takso. Noben od njiju ni uspel s predlogom za taksno oprostitev, da bi se ta ex lege prevalila na drugega. Če bo stranski intervenient prej plačal 10 obrokov kot bo potekel odlog plačila tožniku, potem sodišče ne bo imelo razloga za terjanje še od slednjega.
9.Stranski intervenient ne izpodbija relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njegovega finančnega, premoženjskega in likvidnostnega stanja. Tudi ne izpodbija argumentov za zavrnitev predloga za oprostitev in odlog plačila sodne takse. V ugotovljenih okoliščinah je pravilno dovolilo stranskemu intervenientu obročno plačilo sodne takse.
10.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
11.Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).
-------------------------------
1L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 266.
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 3, 3/10
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.