Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik in toženka sta brat in sestra. Nad tožnikom je bil začet postopek osebnega stečaja. V kasnejšem zapuščinskem postopku po njuni mami je tožnik podal dedno izjavo, da se odpoveduje dedovanju, zato je celotno zapuščino dedovala toženka. Tožnik, zastopan po stečajnem upravitelju, meni, da je njegova izjava o odpovedi dedovanju po začetku osebnega stečaja brez pravnega učinka, zato vlaga dediščinsko tožbo z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom - zahteva ugotovitev, da je zakoniti dedič, ter izročitev idealnega deleža do 1/2 na podedovanih nepremičninah in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo njegove lastninske pravice na njih, do 1/2. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zakoniti dedič in toženki naložilo izročitev idealnega deleža do 1/2 na podedovanih nepremičninah ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis njegove lastninske pravice na teh nepremičninah, do 1/2, v 15 dneh od izdaje sodbe, sicer tako listino nadomesti sodba. Toženki je še naložilo v plačilo znesek 100 EUR v istem roku in zavrnilo njen pobotni ugovor.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali je s prevzemom dolga v izvršilnem postopku, pred razpisom javne dražbe o prodaji nepremičnin, do upnika, med prvotnim dolžnikom (zapustnico) in prevzemnico dolga (toženo stranko) nastal dvostranski odplačni pravni posel? 2. Ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavzeli stališče, da imajo upniki dediča, ki je v osebnem stečaju, prednostno pravico do poplačila pred dolgovi zapustnika, nastalih pred uvedbo osebnega stečaja zakonitega dediča, po tretjem odstavku 142. čl. ZD? Poudarja, da je z najetim kreditom po notarskem zapisu SV 104/09 v izvršilnem postopku poplačala materin - zapustničin dolg (do njene smrti v višini 13.439 EUR), ki bi ga bili dolžni povrniti obe pravdni stranki kot sodediča, vsak do 1/2. S prevzemom obveznosti hipotekarnega dolga - dvostranskim pravnim poslom - je ohranila premoženje, ki je kasneje spadalo v zapuščino, in dobila lastnino na vseh nepremičninah kot protidajatev za poplačilo dolgov. Sodišču očita, da ni uporabilo določbe 142. člena ZD, po katerem dediči solidarno odgovarjajo za dolgove zapustnika oziroma v razmerju med dediči vsak dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega dednega deleža, kot je to določeno v tretjem odstavku navedenega člena. Če dedič poravna dolgove za sodediča, mu je ta na podlagi 395. člena OZ to (1/2 terjatve v višini 21.500 EUR) dolžan povrniti. Ker tožnik te možnosti ni imel, se je odpovedal dedovanju in je toženka kot sodolžnica prevzela celotne dolgove zapustnice. Meni, da bi bilo nepošteno od tožnika kot stečajnega dolžnika, da bi zahteval 1/2 zapuščine, ko pa je vedel, da je toženka s plačilom izvršljivih terjatev in prevzemom hipotekarne obveznosti ohranila zapuščino. Če bi senat stečajnega sodišča upošteval načelo vestnosti in poštenja, ne bi smel dovoliti vložitve izpodbojne tožbe, o tem, da je njena vložitev brezpredmetna, bi moral stečajni upravitelj obvestiti senat. V končni fazi izpodbijanja pravnega dejanja bo poplačan le hipotekarni upnik, banka, ne pa upniki stečajnega dolžnika kot dediča premoženja zapustnice, ki je obremenjeno z dolgovi zapustnice. Vložitev tožbe je povzročilo le nepotrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti toženka. Sodišče bi moralo primarno uporabiti določbe Zakona o dedovanju, ki je specialni predpis glede na zagotovljeno ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave RS, določbe ZFPPIPP pa ne smejo posegati v pravico do dedovanja oziroma odgovornost za dolgove zapustnika. Potem ko ni uporabilo 142. člena ZD, je napačno uporabilo določbe ZFPPIPP. Odločitev posega v toženkino dedno pravico, zato pomeni tudi poseg v ustavno varovano pravico do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic in pravico do dedovanja iz 14., 22. in 33. člena Ustave, obenem pa tudi poseg v 6. člen EKČP. Poudarja, da gre za pomembni pravni vprašanji, in sicer, ali imajo upniki stečajnega dolžnika, ki je v osebnem stečaju in hkrati sodedič po zapustniku, prednostno pravico pred dolgovi zapustnika, ki so nastali pred njegovo smrtjo in osebnim stečajem tožnika ter je poplačilo dolgov v celoti prevzela toženka kot sodedinja. Opozarja, da bo morala dolgove zapustnice plačati dvakrat, kar je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).