Jedro

Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enote Ljutomer odobrila prodajo nepremičnin parc. št. 692/1 in pretežni del parc. št. 439, obe k.o. …, v solasti tožnikov, kupcu A.A. (prvi odstavek 1. točke izreka). Del parc. št. 439 in parc. št. 437/2, obe k.o. … sta po občinskih planskih aktih opredeljeni kot območje stavbnih zemljišč in nista predmet tega postopka (drugi odstavek 1. točke izreka). Pri izdaji te odločbe ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je A.A. dne 18. 11. 2013 zaprosil za odobritev pravnega posla – domik nepremičnin najugodnejšemu ponudniku v skladu s 25. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), po katerem mora kupec kmetijskega zemljišča na javni dražbi vložiti vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Upravni organ je ugotovil, da so bile na javni dražbi dne 15. 11. 2013 predmet prodaje nepremičnine v lasti tožnikov, najugodnejši ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno za predmetne parcele, pa je A.A. Na podlagi zemljiškoknjižnih izpisov in lastninskih listov je ugotovil, da nepremičnine, ki so predmet odobritve, ne spadajo v okvir zaščitene kmetije v skladu z 2. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) in odločil, kot izhaja iz izreka prvostopne odločbe.

Tožnika sta se zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je z v uvodu navedeno odločbo njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ je s sklicevanjem na 25. člen in tretji odstavek 19. člena ZKZ ter 189. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ugotovil, da je izpodbijana odločitev pravilna. Predmetne nepremičnine so bile kupljene na javni dražbi, izvršilno sodišče pa je kupca v skladu z zgoraj navedenimi določili napotilo na upravno enoto za podajo vloge za odobritev pravnega posla. Predmet odobritve sta le v prvem odstavku 1. točke izreka navedeni parceli, ne pa tudi parceli navedeni v drugem odstavku 1. točke izreka. Drugostopni organ ugotavlja, da je bila odločitev prvostopnega organa, potem ko je presodil, da s predmetnim pravnim poslom niso bila kršena določila ZKZ in da predmetne nepremičnine ne spadajo v okviru zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG ter torej s tem ni razlogov za zavrnitev odobritve iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna in zakonita. Drugostopni organ še dodaja, da sporazum med banko B. d.d. kot upnikom, C.C. ter pritožnikoma, na katerega se v pritožbi sklicujeta tožnika nakazuje na dejansko oziroma pravno stanje, ki je predmet ugotavljanja oziroma odločanja v postopku sodne izvršbe ne pa v upravnem postopku.

Tožnika vlagata tožbo v tem upravnem sporu, v tožbi pa se sklicujeta na to, da je bil s B. sklenjen nov sporazum o načinu plačila kredita. Kljub temu dražba ni bila preklicana. Vztrajata, da se skušata z banko dogovoriti o tem, da bi nepremičnine ostale v njuni lasti. Navajata, da sta predmetni parceli za njih življenjskega pomena in smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odgovor na tožbo je vložil tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je predmetno nepremičnino kupil na javni dražbi kot najugodnejši ponudnik. Namen nakupa je bil ureditev primerne dovozne poti do svoje kmetije. Sodišče ga je napotilo na upravno enoto, da poda v roku 8 dni vlogo za odobritev pravnega posla, kar je tudi storil. Tožbene navedbe na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah tudi v pripravljalni vlogi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je v svoji odločbi odgovoril drugostopni organ in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh upravnih organov predmetna zemljišča ne sodijo v zaščiteno kmetijo in ker tudi nobena druga z zakonom določena okoliščina iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere pravnega posla ne bi bilo mogoče odobriti, ni podana, je odločitev upravni organov, da se predmetni pravni posel odobri, pravilna.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Kot je tožeči stranki pojasnil že drugostopni organ, so okoliščine v zvezi s prizadevanji za poplačilo dolga in s tem ohranitvijo nepremičnin v lasti tožeče stranke, predmet obravnave v postopku izvršbe. V tem upravnem sporu pa je predmet presoje odobritev pravnega posla, o čemer je odločil prvostopni upravni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZKZ v zvezi s 25. členom ZKZ. Relevantna materialnopravna podlaga v predmetni zadevi se torej nanaša na vprašanje ali so podane okoliščine, ki pomenijo oviro za odobritev pravnega posla in jih določa tretji odstavek 19. člena ZKZ. Po zgoraj obrazloženem te niso podane, zato je izpodbijana odločitev pravilna.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.