Jedro

Pritožnica je spregledala, da je sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 31. 3. 2020, opr. št. III K 12189/2020, izgubila svojo samostojnost s tem, ko je bila inkorporirana v aktualno sodbo z dne 6. 10. 2021, opr. št. III K 24662/2020. Obtožencu je bila upoštevaje prejšnjo pravnomočno sodbo in kazni iz nje kot določene, izrečena nova enotna kazen zapora in nova stranska kazen izgona tujca z ozemlja Republike Slovenije, tokrat za dobo petih let. Gre seveda za stransko kazen, ki ne more biti izvršena pred izvršitvijo glavne kazni, saj bi potem izvrševanje glave kazni izgubilo ves pomen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je razpravni senat sodišča prve stopnje, ob preverjanju pripornih razlogov po razglasitvi sodbe v skladu z določbo prvega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper obtoženega L. T. podaljšal pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor po tem sklepu sme trajati do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka kazni, izrečene s sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 6. 10. 2021, opr. št. III K 24662/2020. S slednjo je prvostopenjsko sodišče obtoženca spoznalo za krivega šestih kaznivih dejanj velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu, upoštevaje kazen šestih mesecev zapora in stransko kazen izgona tujca z ozemlja Republike Slovenije za čas štirih let, izrečeni s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 31. 3. 2020, opr. št. III K 12189/2020, pravnomočno dne 20. 6. 2020, izreklo enotno kazen treh let zapora ter stransko kazen izgona tujca iz države za dobo petih let. V to izrečeno enotno zaporno kazen mu je prvo sodišče vštelo čas pripora od 17. 7. 2020 ob 8.26 ure dalje in čas že prestane kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Celju z dne 31. 3. 2020, opr. št. III K 12189/2020. 2. Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica. Načeloma uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, dejansko pa le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Utemeljen sum, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja, pritožnica izpodbija z zavračanjem izvedenskega mnenja Centra za forenzične preiskave, testiranja in izvedenstvo ″I. V.″ iz Zagreba kot neverodostojnega in pristranskega. Pritožnica poudarja, da je obramba že tekom kazenskega postopka predlagala izločitev izvedenca, vendar prvo sodišče takšnemu predlogu ni sledilo.

5. V predmetni fazi postopka, ko sodišče prve stopnje ob izreku obsodilne sodbe obtožencu podaljšuje pripor, ugotavlja le, ali je storitev kaznivih dejanj obtožencu dokazana na ravni dokaznega standarda utemeljenega suma. Ta zadeva stopnjo verjetnosti, da so bila kazniva dejanja po obtožencu storjena, ne pa njihove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Takšen standard pa je bil v obravnavani zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča dosežen. Utemeljenost suma je bila preizkušena s sodbo, izrečeno na podlagi na glavni obravnavi temeljito izvedenega dokaznega postopka. Pri tem je bilo obtožencu v največji možni meri omogočeno varstvo njegovih pravic, ki izhajajo iz določb 19., 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije. Vprašanje dokazne vrednosti predmetnega izvedenskega mnenja pa presega okvir ugotavljanja zahtevanega dokaznega standarda in bo lahko predmet nadaljnjega postopka, ko bo izrečena nepravnomočna sodba podvržena pritožbenemu preizkusu.

6. Pritožnica izpodbija obstoj ponovitvene nevarnosti. Sklicuje se na že pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. III K 12189/2020, s katero je bila obtožencu, poleg glavne zaporne kazni, izrečena že stranska kazen izgona tujca iz države za dobo štirih let. Obtoženec bo v vsakem primeru izgnan iz Slovenije, tako odpade priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Na podlagi preteklih dejanj pa ni moč sklepati, da bo na prostosti nadaljeval s kaznivimi dejanji.

7. V tem delu pritožbenih izvajanj je pritožnica spregledala, da je sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 31. 3. 2020, opr. št. III K 12189/2020, izgubila svojo samostojnost s tem, ko je bila inkorporirana v aktualno sodbo z dne 6. 10. 2021, opr. št. III K 24662/2020. Obtožencu je bila upoštevaje prejšnjo pravnomočno sodbo in kazni iz nje kot določene, izrečena nova enotna kazen zapora in nova stranska kazen izgona tujca z ozemlja Republike Slovenije, tokrat za dobo petih let. Gre seveda za stransko kazen, ki ne more biti izvršena pred izvršitvijo glavne kazni, saj bi potem izvrševanje glave kazni izgubilo ves pomen. Prav tako sodišče druge stopnje zavrača stališče pritožnice, da na podlagi preteklih dejanj ni mogoče sklepati na obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Obtoženčevo preteklo ravnanje je ena od poglavitnih subjektivnih okoliščin, na podlagi katere sodišče ugotavlja obstoj obtoženčevih osebnostnih lastnosti, ki ga delajo ponovitveno nevarnega. Ena od takšnih okoliščin je prav gotovo obtoženčevo specialno povratništvo, ki ga sodišče prve stopnje ni spregledalo pri utemeljevanju njegove ponovitvene nevarnosti.

8. Po prepričanju obrambe obtoženi tudi ni begosumen, saj je ves čas kazenskega postopka sodeloval in se mu nima namena izogibati. Njegovo preživljanje je v primeru izpustitve obtoženca na prostost pripravljen prevzeti sorodnik iz Nemčije.

9. Obtoženčevo sodelovanje pri izvedbi predmetnega kazenskega postopka, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je nahajal v priporu, ni okoliščina, ki bi pretehtala nad pravilno argumentacijo izpodbijanega sklepa, da na strani obtoženca ni najti prav nobene okoliščine, ki bi ga vezala na ozemlje Republike Slovenije in s tem zagotavljala neovirano nadaljevanje kazenskega postopka. Zgolj pavšalno sklicevanje na pomoč strica iz Nemčije tudi sodišča druge stopnje ne prepriča, da bi obtoženec kot tujec, državljan Gruzije, brez zaposlitve, brez premoženja, ki je obravnavan zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, storjenih v kriminalni združbi gruzijskih državljanov tudi na ozemlju Republike Italije, v primeru odprave pripora, s svojo navzočnostjo na ozemlju Republike Slovenije, zagotavljal nemoteno nadaljnjo izvedbo kazenskega postopka.

10. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.