Jedro

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba spremeni v izpodbijanem delu tretje točke izreka tako, da se zavrne zahtevek za plačevanje preživnine od vključno meseca oktobra 1999 dalje v delu, ki presega SIT 20.000,00.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je v sodbi razsodilo, da se zakonska zveza med pravdnima strankama razveže in otrok dodeli tožencu ter da je tožnica dolžna za otroka tožencu plačevati preživnino v višini SIT 25.000,00 mesečno. Zoper tako sodbo prvostopnega sodišča se pritožuje tožnica, in to le v delu, ki se nanaša na določitev višine preživnine, kolikor je ta višja od SIT 20.000,00. V pritožbi pritožnica pravi, da ima zelo nizke dohodke in da živi pri starših, katerim mora pomagati pri plačevanju tekočih stroškov vzdrževanja stanovanja in nakupovanju hrane. Tako sama ne more prispevati celotnega zneska, ki ji ga je kot preživninsko obveznost določilo prvo sodišče. Poleg tega pa sodišče ni upoštevalo, da toženec prejema otroške doklade ter da tožnica dejansko plačuje staršem določen prispevek, pri čemer naj sodišče ne bi imelo razlogov za dvom v to dejstvo. Na koncu še meni, da bi moral tudi toženec plačevati njegovim dohodkom primeren znesek ter da je SIT 8.000,00 za preživljankin tenis morda zaenkrat preveč. Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je tožničina plača naraščala že jeseni leta 1999 in je tako prepričan, da je sedaj še višja. Čudi ga tudi, da tožnica plačuje stroške za stanovanje svojim staršem, saj njegovim staršem, v hiši katerih sta sicer živela, nista plačevala ničesar. Po njegovih navedbah tožnica dosedaj še ni plačala nobenega obroka preživnine, ki pa je tako ali tako določena pod vsakršnim minimumom. Sploh pa so tožničina dokazila o plačilih neverodostojna, poleg tega pa se sploh ne zanima za potrebe njene hčerke, kot sta šola v naravi in igranje tenisa. Pritožba je utemeljena. Iz dokazil o višini dohodka staršev, ki jih je pridobilo prvostopno sodišče, izhaja, da mesečno mati zasluži približno SIT 70.000,00 netto, oče pa približno SIT 60.000,00 netto, kar skupaj znaša SIT 130.000,00 netto, ki jih imata starša na razpolago za preživljanje sebe in svoje mladoletne hčerke. Skladno z 79. členom ZZZDR sodišče določa preživnino ob upoštevanju zmožnosti preživljalcev in potreb preživljancev. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da dohodki staršev znašajo SIT 130.000,00 mesečno, kar predstavlja okvir preživljanja ne le mladoletne hčerke, ampak tudi preživljalcev samih. Prvostopno sodišče ni konkretneje opredelilo potreb preživljanke, ampak jih je na podlagi Šumijeve metodologije ocenilo na znesek SIT 60.000,00. Drugostopno sodišče ocenjuje, da tako določeni stroški preživljanja mladoletne preživljanke glede na dohodke preživljalcev in potrebo po preživljanju njiju samih niso realni. Sodišče bi namreč pri določanju preživninske obveznosti moralo upoštevati dohodke preživljalcev in tudi znesek, potreben za njuno lastno preživetje, saj otroku ne moreta dati več, kot imata. Možnosti za preživljanje so torej določene z dohodki preživljalcev, ki jih je treba pravično razdeliti na del za preživljanje preživljalcev in del za preživljanje preživljanca. Ob preživnini, kot jo je določilo prvostopno sodišče, bi staršema ostalo le približno SIT 35.000,00 vsakemu za lastno preživetje, kar pa ne zadostuje za odraslo osebo, ki se mora tudi sama prehranjevati, vzdrževati stanovanje, skrbeti za lastno razvedrilo itd., česar vsega ne morata zadovoljiti le s 35.000,00 tolarji mesečno. Predvsem pa ne bi bilo pravično, da se zaslužen denar ne bi enakomerno porazdelil med vse, ki se z njim preživljajo. Končno so mesečne potrebe mladoletnih otrok pravni standard, ki ga sodišče opredeljuje glede na posamezen primer. Pri tem si seveda lahko pomaga na razne načine, tudi s Šumijevo metodologijo, vendar ob tem ne sme pozabiti, da je potrebno odločati glede na značilnosti posameznih primerov. Tako je včasih, če dohodki preživljalcev ne dopuščajo večje preživnine, potrebno določiti preživnino, ki ne dosega višine, ki jo predvideva na primer Šumijeva metodologija. Prvostopno sodišče torej ni v zadostni meri upoštevalo zmožnosti staršev za preživljanje mladoletne hčerke, zato je drugostopno sodišče ugodilo tožničini pritožbi in zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na določitev višine preživnine v znesku nad SIT 20.000,00 mesečno od oktobra 1999 dalje (4. točka 358. člena ZPP).