Jedro

Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon. Zato iz razlogov, ki imajo lahko za posledico razdrtje pogodbe o ustanovitvi d.o.o., ta po vpisu v sodni register ne more prenehati, če v pogodbi o ustanovitvi družbe ni predvideno tudi njeno prenehanje zaradi razdrtja pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke proti toženi stranki v višini 14.302.791,16 SIT, je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Dne 2.12.1992 je večje število udeležencev, med njimi tudi tožeča stranka, sklenilo "pogodbo o preoblikovanju obrtnega podjetja v kapitalsko družbo v mešani lastnini v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, z dokapitalizacijo preko konverzije" (v nadaljevanju: pogodba). Z njo se je prvotno obrtno podjetje preoblikovalo v sedanje podjetje - d.o.o. v mešani lastnini. Pri tem se je dokapitaliziralo s preoblikovanjem terjatev upnikov do prvotnega obrtnega podjetje v njihove vloge v obrtnem podjetju - d.o.o. Na podlagi omenjene pogodbe je bilo obrtno podjetje - d.o.o. vpisano v sodni register, vse pogodbene stranke, torej tudi tožeča stranka, pa so bile vpisane v register kot njeni ustanovitelji z vložki, kot so navedeni v pogodbi.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev tožeča stranka v sporu ne more uspeti s sklicevanjem na 35. člen pogodbe. S tem bi lahko uspela (če bi bili za to izpolnjeni pogoji) samo do vpisa tožene stranke v sodni register. Z vpisom v sodni register je tožena stranka postala pravna oseba (83. člen in 2. odst. 185. člena Zakona o podjetjih - Ur. list SFRJ štev. 77/88...61/90; v nadaljevanju: ZPod). Njenega obstoja pa določba 35. člena pogodbe ne more ogroziti. Razdrtja pogodbe kot posledice izostanka ponovne cenitve vlog pogodbene stranke niso določile kot načina prenehanja tožene stranke. Ugotovitev, da je pogodba razdrta, bi imela namreč za posledico prenehanje tožene stranke. Kot družba z omejeno odgovornostjo pa lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon - do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...82/94) je bil to 188. člen ZPod, po prenehanju njegove veljavnosti pa 1. odst. 455. člena ZGD.

Podrejeni razlog, zaradi katerega tožeča stranka v sporu ne more uspeti, je okoliščina, da je vloga tožeče stranke postala premoženje tožene stranke, s katerim ta odgovarja za svoje obveznosti (5. odst. 104. člena ZPod; 2. odst. 5. člena ZGD). Tudi če bi tožena stranka res prenehala zaradi razdrtja pogodbe, bi bilo treba iz njenega premoženja, v likvidacijskem ali stečajnem postopku (če likvidacijska masa ne bi bila dovolj velika za poplačilo terjatev vseh upnikov) najprej poplačati terjatve upnikov, šele presežek pa bi bil razdeljen ustanoviteljem v sorazmerju z njihovimi vlogami. Tožena stranka pa je že v stečaju. Zato bo lahko tožeča stranka udeležena samo na delitvi tistega dela stečajne mase, ki bo morda ostala po celotnem poplačilu ugotovljenih terjatev. Kolikšen delež ji bo v takšnem primeru pripadel pa je stvar medsebojnega razmerja ustanoviteljev.

Z izpodbijano sodbo je torej materialno pravno pravilno odločeno. Ker med postopkom tudi ni prišlo do procesnih kršitev, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).