Jedro

Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.

Stranka mora dokaz predlagati, izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, ki vodi dokazovanje. Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben predlog strank.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 6.900,13 EUR odškodnine z obrestmi ter za povrnitev pravdnih stroškov in tožeči stranki naložilo v plačilo 315,17 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče prvostopenjsko sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo. Sodišče je napačno ugotovilo odgovornost za nezgodo. Bistvena kršitev postopka je bila storjena, ker je sodnik očitno deloval zelo pristransko. Toženki je pomagal pri tem, ko ni želela predložiti fotografij. Ob zaslišanju priče K. B. je aktivno deloval v smislu upadanja v zasliševanje, sugestivno je vpadal v odgovore priče in ga s tem nameraval zmesti do take mere, da ne bi bil več verodostojen. Zato je pooblaščenka zahtevala, da se priče v ponovljenem postopku ponovno zaslišijo. Tožnik je bil v podrejenem položaju, brez možnosti, da dokaže resnico, kršena je bila njegova ustavna pravica do enakosti. Izvedenec S. Š. je upokojeni delavec tožene stranke in bi se moral zaradi tega izločiti že sam, na izločitvene razloge pa bi moralo paziti sodišče tudi po uradni dolžnosti. Da bo izvedenec naredil vse, da bo zadevo obrnil v korist toženke, je nakazoval že v telefonskem razgovoru s pooblaščenko. Objektivno tožnik ni imel možnosti za izločitev izvedenca, ker zoper sklep o njegovi postavitvi ni pritožbe, subjektivno pa glede na pristransko vodenje postopka. Izvedensko mnenje ima številne vsebinske napake in ker je znano, da izvedenci na obravnavah ne priznavajo napak, zavrača njegovo zaslišanje in predlaga postavitev novega izvedenca. Dvom v izvedeniško mnenje je podkrepil z drugim izvedeniškim mnenjem. Za predložitev ni bil prekludiran. V bistvu je novo izvedensko mnenje dokazna kritika mnenja, ki ga je izdelal s strani sodišča imenovani izvedenec, in bi moralo sodišče zasebno mnenje obravnavati kot strankine dokazne argumente ter do njih zavzeti stališče. Praktično je neizvedljivo dokazati, da v policijskem zapisniku (javna listina) ugotovljena dejstva niso resnična. V nadaljevanju pritožba graja dokazno oceno izpodbijane sodbe ter ponuja svojo. Pri tem pa prvostopenjskemu sodišču očita kontradiktornost in nedoslednosti v razlogih sodbe.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni očitki o pristranskosti sodnika, ki je prvi vodil postopek, niso utemeljeni. Iz zapisnikov v spisu ter izjave sodnika je razvidno, da je tožečo stranko pozival v okviru pooblastil, ki mu jih daje 285. člen ZPP. Z vprašanji in opozorili tožeči stranki je poskrbel, da je navedla vsa odločilna dejstva in dokaze, s katerimi jih dokazuje, skušal je ugotoviti, ali dokazi (fotografije) sploh obstajajo. Iz vprašanj, ki jih je zastavljal, ko je zasliševal tožnika in priče, izhaja, da je zadevo vsestransko obravnaval, skušal čimbolj razčistiti nejasnosti v izpovedbah posamezne priče in v povezavi s tožnikovo izpovedbo in izpovedbami drugih prič. Pritožba ne konkretizira, katera vprašanja naj bi bila sugestivna in tudi pritožbeno sodišče samo takih vprašanj ni zasledilo. Glede na to je neutemeljena zahteva pooblaščenke tožnika, da bi se potem, ko je zadevo prevzel drug sodnik, ponovno izvedla vsa zaslišanja. Sicer pa te zahteve pooblaščenka niti ni obrazložila. V zapisniku je navedeno le, da se ne strinja, da se preberejo zapisniki o zaslišanjih tožeče stranke in vseh prič (gl. zapisnik z glavne obravnave 6. 9. 2012, list.št. 368 spisa), brez kakršnekoli obrazložitve, zakaj se ne strinja z branjem. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno dalo prednost načelu ekonomičnosti in pospešitve postopka (11. člen ZPP), kar je tudi primerno obrazložilo na koncu 5. in začetku 6. strani izpodbijane sodbe.

6. Pravilna in ustrezno obrazložena je tudi odločitev sodišča, da kot dokaz obravnava izvedensko mnenje izvedenca S. Š., ker tožeča stranka niti ni podala ustreznega in pravočasnega predloga za njegovo izločitev (razlogi na 7. strani izpodbijane sodbe). Podlage za izločitev izvedenca po uradni dolžnosti pa v ZPP ni. Sicer pa sodišču podatki o tem, kje je bil zaposlen kakšen izvedenec, niso znani.

7. Ni pa prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni zahtevalo dopolnitve izvedenskega mnenja S. Š. oziroma izvedenca zaslišalo. Tožeča stranka je na njegovo izvedensko mnenje podala številne obrazložene pripombe. Utemeljevala jih je s predložitvijo mnenja sodnega izvedenca za promet D. M., ki ga je pridobila izven pravde. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da tako mnenje, če se nasprotna stranka ne strinja, da se ga uporabi, ne more služiti kot dokaz v postopku, pač pa se obravnava kot trditve stranke, ki je angažirala izvedenca (prim. npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 278/2004, II Ips 739/2005, III Ips 74/2008, sodba VSL II Cp 3303/2010 in druge). Sodišče prve stopnje bi moralo obravnavati pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje in se do njih opredeliti (gl. komentar J. Zobca k 253. členu ZPP v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdala Založba Uradni list, GV Založba leta 2006, str. 498 in 499). Tožeča stranka zatrjuje, da so v mnenju izvedenca S. Š. nasprotja in pomanjkljivosti, da ni jasno zakaj je izhajal iz predpostavke, da je nasprotni udeleženec vozil 55 km/h, da ni upošteval vseh relevantnih okoliščin; skratka da se škodni dogodek ni zgodil tako, kot izhaja iz ugotovitev izvedenca. Glede na to, da je tožeča stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, ki so podkrepljene z ugotovitvami izven pravde angažiranega izvedenca, bi moralo sodišče, da bi sploh lahko obravnavalo pripombe tožeče stranke, kljub njenemu nasprotovanju od izvedenca zahtevati pojasnila – dopolnitev mnenja.

8. Stranka mora dokaz predlagati in tožeča stranka je dokaz s postavitvijo izvedenca predlagala. Izvedba dokaza pa je v pristojnosti sodišča, saj ono vodi dokazovanje (298. člen ZPP). Potem, ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v členih 251 do 254 ZPP. Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog (prim. odločbo VSM Cp 1832/2002, ki je povzeta v pripombi 1528 v prej navedenem komentarju, stran 498, ter navedeni komentar k 254. členu ZPP). Dvome, nejasnosti, pomanjkljivosti in protislovja v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se najprej zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem), šele če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drugi izvedenec. Sodišče bi zato moralo najprej pozvati izvedenca Š. na dopolnitev mnenja in ga zaslišati. Če še potem morebitne nejasnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, to je če izvedenec Š. ne bo prepričljivo zavrnil argumentov tožeče stranke, bo lahko sodišče angažiralo novega izvedenca. Situacija je enaka, kot če bi stranka, ki je predlagala zaslišanje neke priče, tekom njenega zaslišanja, če pričanje zanjo ne bi bilo ugodno, zahtevala, da sodišče zaslišanja ne izvede do konca.

9. Ker ni izvedlo dokaza z izvedencem na opisani način, prvo sodišče ni odgovorilo na pripombe tožeče stranke na izvedensko mnenje in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba kršitev vsebinsko uveljavlja, zato ji je bilo potrebno ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Višje sodišče namreč ocenjuje, da kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, saj bi bila izvedba dokaza z izvedencem Š. in morebitna postavitev novega izvedenca na drugi stopnji v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka, pa tudi ustavno zagotovljeno pravico pravdnih strank do pritožbe (25. člen Ustave RS).

10. Glede na odločitev pritožbeno sodišče zaradi nerelevantnosti ne bo odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Navodila za ponovljeno sojenje so razvidna iz predhodne obrazložitve.

11. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.