Jedro

Ker je obdolženi pravočasno opravičil izostanek glavne obravnave z boleznijo, kar je sicer kasneje dokazal z zdravniškim potrdilom, v opravičilu pa je izrazil interes biti na glavni obravnavi, tako ni bilo pogojev za sojenje v nenavzočnosti. Zato je bilo treba izpodbijano obsodilno sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbe obdolženega I. D.in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. čl. KZ. Izrečena je bila pogojna obsodba, v okviru katere so bile določene posamezne kazni pet mesecev in štiri mesece zapora in nato enotna kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Obdolženemu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 54.006,00 SIT in povprečnina v znesku 50.000,00 SIT. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi po zagovorniku zaradi bistvene kršitve kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom. Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v C. M. B. je predlagal zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena; izpodbijano sodbo je bilo treba razveljaviti tudi po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje soglaša s pritožbeno trditvijo, da izpovedbe vseh zaslišanih prič niso dokazno ocenjene. Policisti M. J., M. V. in M. O. so nastopali kot razbremenilne priče, ki da niso ničesar videli niti slišali. Vendar sodišče prve stopnje sploh ni navedlo, zakaj jim ni verjelo. Končno tudi M. V. in M. O. nista potrdila dejstva, da sta oba oškodovanca odšla takoj po odhodu iz policijske postaje v zdravstveni dom, pač pa le dejstvo, da je zdravnica poklicala po telefonu na policijsko postajo in povedala o tem obisku. Tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da dne 20.10.1999 ni bilo pogoja za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti. Obdolženi je izostanek z glavne obravnave pisno opravičil z dopisom z dne 18.10.1999 z boleznijo. Opravičilu sicer ni predložil nobenega dokaza. V spisu pa je med prilogami potrdilo o opravičeni zadržanosti z dela zanj z dne 18.10.1999, iz katerega izhaja, da je bil v dneh 19.10.1999 in 20.10.1999 zadržan od dela zaradi bolezni. Ker je tudi v že omenjenem opravičilu izrazil jasen interes biti navzoč na glavni obravnavi, bi moralo sodišče prve stopnje slediti opravičilu in glavno obravnavo preložiti. Z nasprotnim ravnanjem tako obdolžencu ni bila dana možnost obrambe na tej glavni obravnavi. Gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke I. odstavka 383. člena ZKP, ki je bila ugotovljena po uradni dolžnosti. Pritožnik je utemeljeno opozoril na spornost ugotovljenega dejanskega stanja. Ker v obtožbi zatrjevanja brca v spolni organ oškodovanega M. E.medicinsko ni ugotovljena izključno iz razloga na njegovi strani, bi bilo treba vsaj z izvedenko sodno-medicinske stroke ugotavljati, ali je bila takšna brca v položaju, kot ga je zatrjeval ta oškodovanec, sploh mogoča. Nadalje: v pritožbi je opravičeno opozorjeno na razliko med opraskanino in odrgnino, pa z izvedenko sodno-medicinske stroke to vprašanje ni bilo razčiščeno. Pa tudi način nastanka te poškodbe ni zanesljivo ugotovljen, saj je ista izvedenka dala prednost udarcu z obuto nogo. Ker je tako dopustila več načinov nastanka poškodbe, bi jo moralo sodišče prve stopnje vsekakor zaslišati. Zato je bila dne 20.10.1999 odločitev o obtožbi preuranjena. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze in neposredno zaslišati izvedenko sodno-medicinske stroke. Za popolnejšo ugotovitev dejanskega stanja bo potrebno zbrati podatke o usodi kazenskega postopka zoper oškodovanega F. E. zaradi kaznivega dejanja na škodo zdravnika dr. D. D.. Za tem bo potrebna temeljita ocena vseh dokazov, da bo sploh mogoče pravilno odločiti o obtožbi.