Jedro

Po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada izvršitelju v konkretnem primeru za rubež in druga opravila v zvezi z njim nižja nagrada (le v višini 1000 točk). Posledično pa mu pripada tudi nižji znesek davka na dodano vrednost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Izvršitelju J. Z. iz B... se odmerijo stroški v višini 53.232,76 SIT in plačajo iz predujma, ki ga je položila upnica, in so to nadaljnji izvršilni stroški upnice, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 17.05.2001 dalje do plačila." Dolžnica mora upnici v 8 dneh povrniti stroške pritožbe v znesku 22.338,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo izvršitelju stroške v znesku 84.172,76 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.05.2001 do plačila. V pravočasni pritožbi je upnica navedla, da so bili izvršiteljevi stroški rubeža in drugih opravil (v višini 1650 točk) odmerjeni previsoko. Posledično je bil nepravilno obračunan tudi davek na dodano vrednost. Sicer pa sodišče ni obrazložilo, kaj naj bi predstavljala druga opravila v zvezi z rubežem. Priglasila je stroške. Pritožba je utemeljena. Po 291. čl. v zvezi z 292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) je izvršitelj upravičen do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilniku). Vendar pa po oceni sodišča druge stopnje izvršitelj ni upravičen do nagrade za rubež in za druga opravila v zvezi z njim v višini 1650 točk. Na podlagi 1. odstavka tarifne št. 1 Pravilnika mu namreč (glede na vrednost spornega predmeta 722.359,00 SIT) pripada nagrada za to storitev le v višini 1000 točk, kar (ob vrednosti točke 40,00 SIT na dan odločanja sodišča prve stopnje) znaša 40.000,00 SIT. V posledici napačne odmere nagrade za rubež in za druga opravila v zvezi z njim pa je napačna tudi odmera davka na dodano vrednost od izvršiteljskih storitev (v znesku 13.439,35 SIT), ki pravilno znaša le 8.499,35 SIT. Izvršitelj je bil tako (namesto priznanih 84.172,76 SIT) upravičen le do nagrade v znesku 53.232,76 SIT. Sicer pa so opravila, ki jih zajema cena storitve rubeža in drugih opravil v zvezi z njim razvidna iz 2. odstavka tarifne št. 1 Pravilnika. Zato jih sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej navajati. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ. Dolžnica mora tako upnici, glede na njen pritožbeni uspeh (za 30.940,00 SIT), povrniti 22.338,00 SIT stroškov, ki jih predstavljajo naslednji potrebni stroški (5. odst. 38. čl. ZIZ): - za sestavo pritožbe v višini 100 točk (5. točka tarifne št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 10.000,00 SIT, - za administrativne stroške v višini 2% od skupne cene odvetniških storitev (15. čl. OT) v znesku 200,00 SIT, - za sodne takse v višini 600 točk (tarifna št. 2/3 Zakona o sodnih taksah), kar ob vrednosti točke 17,00 SIT na dan odločanja znaša 10.200,00 SIT, ter - za 19% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 1.938,00 SIT.