Jedro

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv je izdan na podlagi 4. odstavka 105. člena ZOFVI. Njegovo vsebino je zato treba razlagati v povezavi in v okviru določb ZOFVI. Ker gre za napredovanje delavca po ZOFVI, se lahko pri ocenjevanju upošteva le delavčevo dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, ki ga ureja ZOFVI, in v času, ko je delavec zaposlen v zavodu, ki ga ureja ZOFVI.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je minister za šolstvo in šport predlog za napredovanje tožnice, ki ima strokovni naziv profesorica športne vzgoje, zaposlene v šolskem centru A., Gimnaziji B., v naziv svétnice, zavrnil. V obrazložitvi pojasnjuje, da je ravnatelj Šolskega centra A., Gimnazija B., v skladu s 6. členom Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v naziv (Uradni list RS, št. 54/02 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik) pri Ministrstvu za šolstvo in šport vložil predlog za napredovanje tožnice v naziv svétnice. Predlogu je predložil zahtevane listine. V nadaljevanju upravni organ ugotavlja, da gre za ponovljen postopek, saj je bila odločba tožene stranke z dne 1. 3. 2010 št. 11051-2350/2010/14 (115), odpravljena pred tukajšnjim sodiščem. V nadaljevanju se upravni organ sklicuje na 11. člen Pravilnika, ki določa, da lahko v naziv svétnik napreduje strokovni delavec, ki je imel naziv svetovalec najmanj pet let, je pri vzgojnem delu uspešen in je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s Pravilnikom izkaže najmanj sedem točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 za dodatna strokovna dela. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica ni izpolnila pogoja, da bi zbrala najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela. Pri ponovni preučitvi predloga in priložene dokumentacije je bilo namreč ugotovljeno, da iz dodatnega strokovnega dela po 10. alinei b razdelka 20. člena Pravilnika, pripada 14 točk, kot je predlagala v predlogu, po alinei 10 razdelka c Pravilnika, pa od predlaganih 68 točk, 0 točk. Prav tako ji v skladu s predlogom iz 1. alinee č razdelka 20. člena Pravilnika, točke ne pripadajo. Pri tem pojasnjuje, da organizacije mednarodnega tekmovanja ni bilo mogoče ovrednotiti v skladu s predlogom 10. alinee c razdelka 20. člena Pravilnika iz razloga, ker je tekmovanje organizirala kot predstavnik kluba Plavalni klub C. Navedba v omenjenem členu Pravilnika „učenci ali drugi udeleženci izobraževanja in usposabljanja“ se tolmači v skladu z Zakonom o organizacij in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, v nadaljevanju ZOFVI). Ti termini zato predstavljajo otroke in mladostnike, ki imajo status učenca ali dijaka ali gojenca neke šole ali udeleženca izobraževanja odraslih. V delovnem razmerju je stranka lahko organizatorica tekmovanja le za zavod, v katerem je zaposlena. To pomeni, da bi bilo mogoče točke priznati v primeru, če bi bila organizator tekmovanja šola in ne klub. Smiselno enako velja tudi glede 1. alinee č razdelka 20. člena Pravilnika. V postopku napredovanja v naziv ni mogoče uveljavljati uspehov, ki so jih dosegli otroci v okviru klubskega športa, v katerem se stranka udejstvuje kot trener. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da so tekmovalci, člani Plavalnega kluba C., tekmovali za klub in ne kot predstavniki šole.

Glede na navedeno je minister ugotovil, da stranka ob vložitvi predloga za napredovanje v naziv svétnica ni izpolnjevala pogojev iz 1. odstavka 11. člena Pravilnika. Zato je bilo potrebo njen predlog za napredovanje v naziv svétnica zavrniti.

Tožnica v tožbi meni, da ni pravilna odločitev tožene stranke, ki tožnici za dela, ki jih je opravila pri vodenju mlajših dečkov in deklic pri plavalnem klubu, na podlagi 10. alinee b razdelka 20. člena Pravilnika, ni priznala predlaganih točk. Dikcija Pravilnika, ki jo minister tolmači tako, da so z drugimi udeleženci mišljeni na primer odrasli, ne drži. Pravilnik take določbe ne vsebuje. Taka interpretacija pomeni, da nobeno delo, ki je opravljeno izven zavoda, ne more biti vrednoteno v smislu določb Pravilnika. Tožnica zato meni, da ministrstvo tolmači določbe Pravilnika v nasprotju z namenom, ki ga določa sam Pravilnik. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je o delu zahtevka oziroma predlogu tožeče stranke za napredovanje v naziv, ki se nanaša na vrednotenje dodatnega strokovnega dela v skladu z 10. alineo b razdelka 20. člena Pravilnika, ugodila. To je razvidno tudi iz obrazložitve njene odločbe. Materialni predpis je bil tako pravilno uporabljen in stranki priznane točke za strokovno delo po omenjeni alinei Pravilnika, ki je predmet tožbe. Zato tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, v skladu z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Kot je ugotovila že tožena stranka, tožnica v tožbi izrecno izpodbija dejstvo, da naj ji ne bi bile priznane točke po njenem predlogu v skladu z 10. alineo b razdelka 20. člena Pravilnika, kar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Iz omenjene alinee je bilo tožnici priznanih 14 točk. Ne glede na to pa slednje ni bilo dovolj, da bi tožnici bilo mogoče podeliti naziv svétnica, saj potrebnega števila točk iz dodatnega strokovnega dela v zahtevani višini ni zbrala.

Pri tem sodišče še pripominja, da se za napredovanje srednješolskih učiteljev uporabljajo določbe ZOFVI, katerega določbe o napredovanju so podrobneje razdelane v Pravilniku. Omenjeni Pravilnik je izdan na podlagi 4. odstavka 105. člena ZOFVI in je zato treba njegovo vsebino razlagati v povezavi in v okviru ZOFVI, ne pa zgolj samega Pravilnika. Strokovno delo se v smislu ZOFVI in Pravilnika upošteva pri ocenjevanju posameznega prosilca za napredovanje. Ker gre za napredovanje delavca po ZOFVI, se lahko pri ocenjevanju upošteva le delavčevo dodatno strokovno delo, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, ki ga ureja ZOFVI, in v času, ko je delavec zaposlen v zavodu, ki ga ureja ZOFVI. Pravica do napredovanja v naziv je pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja v zavodih, ki jih ureja ZOFVI. Zato tudi po presoji sodišča za dodatno strokovno delo v smislu ZOFVI in Pravilnika ni mogoče šteti strokovnega dela, ki ni povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, ki ga ureja ZOFVI, to je s posameznim plavalnim klubom. Pravilnik je namreč izdan na podlagi ZOFVI, zato v njem uporabljeni izrazi izhajajo iz terminologije ZOFVI. Če dela ni mogoče uvrstiti v nobeno od določb Pravilnika, to pomeni, da se takšno delo pri ocenjevanju za napredovanje, ne upošteva. Enako stališče je zavzela tudi upravno sodna praksa na omenjen področju, na primer sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 160/2004 z dne 13. 4. 2005. V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev navaja tožena stranka. Sodišče se zato, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanje sklicuje, v smislu 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.