Jedro

Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 11. 2011 in št. ... z dne 18. 1. 2012 in da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo tudi od 1. 1. 2012 do 16. 3. 2012. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V njej navaja, da je v obrazložitvi sodbe navedeno, da je bila zavarovana po možu A.B.. Res je zavarovana po njem in sicer od 27. 6. 2012 dalje, pred tem pa si je sama plačevala zavarovanje. Sodišče tudi ni upoštevalo izvida specialista ortopeda z dne 17. 5. 2012. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnica najprej vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 29. 11. 2011, s katero je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 8. 11. 2011, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 12. 11. 2011 do 31. 12. 2011 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. Od 1. 1. 2012 pa je zmožna za delo. Tožnica je nato vložila tudi tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 1. 2012, s katero je bila zavrnjena njena pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 20. 12. 2011, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 1. 1. 2012 dalje zmožna za delo. Sodišče je obe zadevi združilo v skupno obravnavanje in odločanje. Glede na tožbene navedbe je v zadevi sporno, ali je bila tožnica začasno nezmožna za delo tudi od 1. 1. 2012 do 16. 3. 2012. Vprašanje začasne nezmožnosti za delo je urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami). Skladno s 1. odstavkom 232. člena POZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. O začasni nezmožnosti za delo pa poleg osebnega zdravnika, skladno z določbami POZZ, odločata tudi imenovani zdravnik in zdravstvena komisija.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je bila tožnica v času do vključno 31. 12. 2011 začasno nezmožna za delo zaradi ortopedskih težav. Tožnica je tudi na glavni obravnavi izpovedala, da je glavni problem hrbtenica, bolijo jo kolena, težave pa ima tudi pri hoji. Sodišče prve stopnje je že na glavni obravnavi tudi razčistilo vprašanje glede tožničinega svojega dela. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica zavarovana kot kmetica. Na glavni obravnavi je tudi pojasnila vsebino dela kmetice. Dejavnost kmetije je poljedelstvo s tem, da pridelujejo krompir, repo, fižol, vso zelenjavo vendar le za lastno potrebo. Na odločitev v zadevi ni vplivalo, da se je po možu zavarovala šele od 27. 6. 2012 dalje, kot to navaja v pritožbi, temveč je bilo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijanih dokončnih odločb tožene stranke. Tedaj pa je bila tožnica zavarovana kot kmetica.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje postavilo sodnega izvedenca specialista ortopeda, ki je po pregledu medicinske dokumentacije v spisu in po osebnem pregledu tožnice podal prepričljivo izvedensko mnenje, da je bila tožnica glede na njeno zdravstveno stanje v obdobju od 1. 1. 2012 do 16. 3. 2012 zmožna za svoje delo kmeta, kot ga je opisala tudi zaslišana na glavni obravnavi. Sodni izvedenec ugotavlja izrazito adipoznost, degerativne spremembe aksialnega skeleta, brez motoričnih in nevroloških izpadov ob dobro ohranjeni gibljivosti ter občasno uhajanje vode. Tožnica ni zmožna za dvigovanje težjih bremen ter za stalne in ponavljajoče se fleksijske obremenitve aksialnega skeleta, vendar pa glede na opis dela, kot ga je opisala tožnica zaslišana kot stranka v postopku, sodni izvedenec meni, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo v polnem delovnem času.

Sodišče prve stopnje je s pridobitvijo izvedenskega mnenja ustrezno razčistilo dejansko stanje. Sodni izvedenec je pri podaji mnenja upošteval medicinsko dokumentacijo, na katero se je sklicevala tožnica ob vložitvi tožbe in tudi prepričljivo strokovno pojasnil, zakaj je bila tožnica po njegovem mnenju kljub izkazanim ortopedskim težavam v spornem obdobju v polnem delovnem času zmožna opravljati delo kmeta, kot ga je opisala zaslišana na glavni obravnavi. Nenazadnje tudi tožnica na podano izvedensko mnenje ni podala nobenih konkretnih pripomb, enako teh pripomb ne podaja niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Opozarja zgolj na izvid specialista ortopeda z dne 17. 5. 2012 (priloga A/28). Gre za nov izvid, torej za novoto, ki izkazuje dejansko stanje že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Za presojo sporne zadeve je bilo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstalo do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Kasneje izdani izvid, ki izkazuje novo dejansko stanje, na odločitev o sporni zadevi nima nobenega vpliva, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.