Uporaba posnetka pogovora

Datum

03.05.2023

Številka

07121-1/2023/583

Kategorije

Definicija OP, Razno

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe posnetkov telefonskega pogovora.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP v svoji inšpekcijski praksi sicer upošteva, da je posredovanje osebnih podatkov sodišču ali drugemu pristojnemu organu za uveljavljanje, izkazovanje ali obrambo pred pravnimi zahtevki lahko izvedeno v zakonitem interesu.

Za presojo dopustnosti dokazov v konkretnem postopku je v celoti pristojno sodišče oziroma upravni organ, ki vodi konkretni sodni oziroma upravni postopek.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave RS). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP z vidika pravice do varstva osebnih podatkov (ki jo okvirno določa 38. člen Ustave RS), pojasnjuje, da snemanje (zvočno ali slikovno) predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 4(2) Splošne uredbe, če je snemanje takšne narave in kakovosti, da je na podlagi posnetkov posameznik določen oziroma vsaj določljiv. Glede na navedeno lahko posnetki pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik iz posnetka jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage Splošna uredba o varstvu podatkov določa v prvem odstavku 6. člena. Če posameznikov na posnetku ni mogoče prepoznati, veljavne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov ne zavezujejo tistega, ki posnetek nadalje uporablja.

IP ob tem pojasnjuje še, da obdelava osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti ne sodi na področje uporabe Splošne uredbe (člen 2(2)(c) Splošne uredbe) in se zato v takšnem primeru pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Ko gre pa za obdelavo osebnih podatkov, ki presega popolnoma osebno ali domačo dejavnost, je treba za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago v skladu s 6. členom Splošne uredbe in druge obveznosti, ki jih določa Splošna uredba v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

V zvezi s tem IP pojasnjuje, da samo informiranje posameznika o dejstvu, da se pogovor snema, še ne zagotavlja pravne podlage za obdelavo njegovih osebnih podatkov skladno s Splošno uredbo. Prav tako IP pojasnjuje, da je obdelava osebnih podatkov lahko dopustna tudi na podlagi zakonitih interesov (člen 6(1)(f) Splošne uredbe), ki prevladajo nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posnetega posameznika. IP v svoji inšpekcijski praksi sicer upošteva, da je posredovanje osebnih podatkov sodišču ali drugemu pristojnemu organu za uveljavljanje, izkazovanje ali obrambo pred pravnimi zahtevki lahko izvedeno v zakonitem interesu.

IP nadalje opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Snemanje telefonske komunikacije pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP ob tem sklepno pojasnjuje še, da je za presojo dopustnosti dokazov v konkretnem postopku v celoti pristojno sodišče oziroma upravni organ, ki vodi konkretni sodni oziroma upravni postopek.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka