Jedro

Sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se znesek 3.100,00 EUR v I. točki sodbe nadomesti z zneskom 1.732,80 EUR, znesek 522,42 EUR v II. točki z zneskom 786,38 EUR in znesek 1.451,47 EUR v III. točki z zneskom 447,14 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 85,80 EUR njenih pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I. toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2015 dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod II. je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 522,45 EUR njenih pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod III. je odločilo, da je tožena stranka dolžna v korist proračuna Republike Slovenje iz naslova oprostitve plačila stroškov tožeče stranke povrniti znesek 1.451,47 EUR.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo v njenem obsodilnem delu delno izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga ustrezno spremembo sodbe.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso sporne: - da je tožnica v prometni nesreči utrpela udarnino glave in udarnino desnega komolca, - da je tožnica v posledici nesreče trpela teden dni lažje bolečine zaradi poškodbe komolca in občasne glavobole srednje hude intenzitete, občasne lahke bolečine v predelu komolca in podlahti ter glavobolov približno mesec dni, med zdravljenjem je trpela nevšečnosti, in sicer več zdravniških pregledov, RTG snemanja, EMG preiskavo, dobivala je protibolečinske tablete in fizikalno terapijo, prav tako pa je 14 dni potrebovala tudi pomoč moža pri osnovnih opravilih.

- da je tožnica trpela kratkotrajen, vendar intenziven primarni strah ob sami prometni nesreči, kasneje je strah zaradi izida zdravljenja, ko je ugotovila, da je utrpela le odrgnine in udarnine, izzvenel, je odškodnina, ki jo je dosodilo sodišče prve stopnje za telesne bolečine v znesku 4.000,00 EUR in strah v znesku 1.300,00 EUR, odmerjena nekoliko previsoko. Primerna in pravična odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je po mnenju pritožbenega sodišča 3.000,00 EUR, iz naslova strahu pa 1.000,00 EUR. Takšna odškodnina je odmerjena v skladu z odškodninsko pravno normo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in je tudi primerljiva z odškodninami odmerjenimi za podobne škode v sodni praksi, zato je pritožbeno sodišče s strani sodišča prve stopnje odmerjeno odškodnino ustrezno znižalo.

6. Utemeljena je pritožba tudi v delu, ko sodišču prve stopnje očita, da pri uspehu v pravdi ni upoštevalo njenega plačila tožnici pred pravdo, ki ga tudi ni valoriziralo. Znesek, ki ga je tožena stranka tožnici plačala pred pravdo, se ne more upoštevati kot uspeh tožnice v pravdi, saj bi morala tožnica ta znesek upoštevati in svoj zahtevek ustrezno znižati. Uspeh v pravdi je glede na spremenjeno višino dosojene odškodnine sedaj drugačen, pritožbeno sodišče pa je uspeh v pravdi izračunalo ob upoštevanju dejstva, da je bilo 2.400,00 EUR odškodnine s strani tožene stranke plačanih pred vložitvijo tožbe v tej pravdni zadevi.

7. Pritožba ima tudi prav, da sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve (tako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 142/2014). Znesek predpravdnega plačila 2.400,00 EUR je pritožbeno sodišče valoriziralo po metodi, ki jo uporablja Statistični urad Republike Slovenije, in sicer od dneva plačila, to je 28. 9. 2015 do zaključka glavne obravnave 20. 4. 2018. Valoriziran znesek 2.400,00 EUR tako znaša 2.467,20 EUR in ga je pritožbeno sodišče odštelo od skupaj odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo 4.000,00 EUR in premoženjsko škodo 200,00 EUR tako, da je tožnici sedaj dosodilo 1.732,80 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je v tem obsegu na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodbo v tem obsegu ustrezno spremenilo.

9. Neutemeljena pa je pritožbena graja glede višine obračuna kilometrine pooblaščenca tožnice. Pooblaščenec je odvetnik, zato se kilometrina obravnava skladno z določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Po četrtem odstavku 10. člena OT se kilometrina obračunava v višini, ki se po Uredbi, ki ureja davčno obravnavo, povračil stroškov in drugih dohodkov in delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18) v petem odstavku 3. člena res določa 0,18 EUR za vsak poln kilometer razdalje, vendar to velja za prevoz na delo in z dela. Prevoz na službenem potovanju ureja 5. člen Uredbe, ki v tretjem odstavku določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. Odvetnik je bil na službeni poti od svoje pisarne, torej od svojega delovnega mesta do sodišča, zato znaša kilometrina 0,37 EUR in ne 0,18 EUR, kolikor je predpisana za prevoz od doma do delovnega mesta in nazaj.

10. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o priznanju DDV od potnih stroškov. Na podlagi določila drugega odstavka 2. člena OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela (kar potni stroški so), povečani za DDV. Od potnih stroškov (kilometrine) je tako odvetniku pravilno priznan tudi DDV.

11. Pritožbeni razlogi v tem obsegu niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo v tem obsegu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Sama odmera stroškov ni sporna, ali pa je pritožbeno sodišče pritožbo v tej smeri zavrnilo. Stroški tožeče stranke znašajo 3.439,50 EUR, njen uspeh v pravdi je 13 %, tako da mora tožena stranka v korist proračuna Republike Slovenije plačati 447,14 EUR. Stroški tožene stranke znašajo 903,89 EUR, glede na njen 87 % uspeh v pravdi pa ji je tožeča stranka dolžna povrniti 786,38 EUR njenih pravdnih stroškov.

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 154. in drugega odstavka 156. člena ZPP. Tožena stranka je sodbo izpodbijala glede 2.900,00 EUR, uspela je glede 1.367,20 EUR, torej s 44 %. Njeni stroški predstavljajo takso 195,00 EUR, 44 % tega pa znaša 85,80 EUR.