Jedro

S trditvami, da naj bi sodnica bila prijateljica sestrične nasprotne udeleženke, predlagatelj uveljavlja odklonitveni razlog. Gre namreč za druge okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice.

Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da Düsseldorfska tabela za določanje preživnine ni merodajna. Predstavlja pa po oceni sodišča druge stopnje merilo, ki se lahko uporabi kot pomoč pri odločanju o preživnini za ml. otroka, ki živi v Republiki Nemčiji. Pravilno pritožba opozarja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dohodek nasprotne udeleženke zgolj 43% dohodka predlagatelja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da sedaj v celoti glasi: „Oče J.A. je dolžan k preživljanju ml. sina M.Č., prispevati 650,00 EUR mesečne preživnine od 19. 8. 2019 dalje do plačila, zapadle preživninske zneske v mesečnem znesku v višini 50,00 EUR od 1. 4. 2019 do 17. 8. 2019 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega preživninskega obroka, to je do 25. v mesecu za tekoči mesec v 15-ih dneh od pravnomočnosti tega sklepa, vse na osebni račun njegove matere R. Č., do vsakega 25. v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v zneskih določenih v vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega zneska do plačila.

II. V presežku se pritožba predlagatelja kot neutemeljena zavrne.

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo (I. točka izreka) v II. točki izreka je v zakonu rojenega otroka zaupalo v vzgojo in varstvo materi R. Č., v III. točki izreka pa je odločilo o preživninski obveznosti očeta J.A. - predlagatelja, in sicer ga je zavezalo k plačilu preživnine v višini 730,00 EUR mesečno ter odločilo tudi o plačilu razlike med že plačano preživnino in sedaj določeno preživnino za obdobje od 1. 4. 2019 do 17. 8. 2019. Nadalje je v IV. točki izreka odločilo o stikih med predlagateljem in ml. otrokom ter v V. točki odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj določanje preživninske obveznosti ne more biti zgolj odraz matematične operacije kot je to storilo sodišče, ko je kot edini kriterij uporabilo zgolj primerjavo nominalne vrednosti mesečnih plač obeh udeležencev. Dejstvo je namreč, da udeleženca ne živita v isti državi in tako zgolj zneskovna primerjava njunih dohodkov ne more biti ustrezen kriterij. Stroški v Švici, kjer živi predlagatelj so namreč dvakrat višji od življenjskih stroškov v Nemčiji, tako bi moralo sodišče dohodke predlagatelja deliti z dva, pri tem pa bi ugotovilo, da je njegova plača primerljiva s plačo nasprotne udeleženke v Nemčiji. Prav tako pa ni ugotavljalo stroškov nasprotne udeleženke, slednja pa o njih tudi ni predložila nobenih dokazil, medtem ko jih predlagatelj je. Prav tako meni, da je podana kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj meni, da bi se razpravljajoča sodnica morala iz predmetnega postopka izločiti. Na Facebooku je namreč videl njeno fotografijo skupaj s sestrično nasprotne udeleženke, ki je bila tudi poročna priča nasprotne udeleženke, s tem pa so podani pogoji iz šestega odstavka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z 71. členom ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5. Predlagatelj v pritožbi uveljavljala bistveno kršitev določb postopka, ker se sodnica ni izločila. Absolutna bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, če bi o zadevi odločila sodnica, ki bi morala biti izločena zaradi obstoja katerega od izločitvenih razlogov iz 1. - 5. točke 70. člena ZPP ali ker je bila s sklepom predsednika sodišča izločena, kar v konkretnem primeru ni izpolnjeno. S trditvami, da naj bi sodnica bila prijateljica sestrične nasprotne udeleženke, predlagatelj uveljavlja odklonitveni razlog. Gre namreč za druge okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP bi moral predlagatelj zahtevati izločitev sodnice takoj, ko je izvedel, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave. Predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje predloga za izločitev sodnice ni podal, zato je s pritožbenimi navedbami, ki po vsebini pomenijo predlog za izločitev sodnice, prepozen. Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi (drugi odstavek 72. člena ZPP), pa lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki bi jo moral predlagatelj grajati takoj, ko je bilo to mogoče (prvi odstavek 286.b člena ZPP) in sicer v konkretnem primeru na naroku za glavno obravnavo dne 19. 8. 2019. Ker tega ni storil, v pritožbi pa ni navedel, da te kršitve brez njegove krivde predhodno ni mogel uveljavljati (drugi odstavek 286.b člena ZPP), je z njenim uveljavljanjem v pritožbi prekludiran. Pritožnik je namreč fotografijo posredoval potem, ko z odločitvijo sodišča prve stopnje ni bil zadovoljen, torej je z njo bil seznanjen že prej, oz. vsaj drugače ni zatrjeval. 6. Predlagatelj se pritožuje zgolj zoper odločitev o višini preživnine (III. točka izreka). Pri tem ne izpodbija ugotovljenih potreb ml. otroka, ki so ocenjeni v 17. točki obrazložitve na 1.189,00 EUR.

7. Bistvo pritožbe je, da je sodišče zmotno presodilo višino predlagateljeve plače oziroma prihodkov, ki jih prejema v Švici in prihodke nasprotne udeleženke, ki dela in živi v Nemčiji. Prav tako se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da Düsseldorfska tabela v predmetnem postopku ni uporabljiva.

8. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da Düsseldorfska tabela za določanje preživnine ni merodajna. Predstavlja pa po oceni sodišča druge stopnje merilo, ki se lahko uporabi kot pomoč pri odločanju o preživnini za ml. otroka, ki živi v Republiki Nemčiji. Pravilno pritožba opozarja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dohodek nasprotne udeleženke zgolj 43% dohodka predlagatelja. Pri tem je predlagatelj predložil listinske dokaze, ki izkazujejo pogoje življenja in dela v Švici in pogoje življenja in dela v Republiki Nemčiji, iz njih pa izhaja, da so življenjski stroški v Švici med najvišjimi na svetu, medtem ko so življenjski stroški v Nemčiji relativno nizki. Slednje je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno upoštevati pri odmeri preživnine oz. je prav slednje pri svoji odločitvi v premajhnem obsegu upoštevalo sodišče prve stopnje.

9. Nesporno je, da nasprotni udeleženec razpolaga s plačo približno 4.600,00 EUR od katere je potrebno odšteti še davčne obveznosti, ki se kot sam navaja, slednje pa tudi ni bilo prerekano in izhaja iz plačilne liste predlagatelja, odštejejo od neto dohodka. Tako znaša predlagateljev dohodek približno 4.400,00 EUR oziroma mu po odbitku vseh stroškov ostane cca 1.500,00 EUR. Nasprotna udeleženka pa je zgolj pavšalno navedla, da znašajo njeni stroški od 1.600,00 do 1.700,00 EUR. Del teh stroškov pa je seveda zajet tudi v stroških oziroma v potrebah ml. otroka. Glede na ugotovljeno in dejstvo, da je potrebno upoštevati, da predlagatelj živi v Švici in da nesporno znašajo stroški ml. otroka 1.189,00 EUR ter da bi nasprotna udeleženka po Düsseldorfski tabeli bila dolžna prispevati k preživljanju otroka med 500,00 in 530,00 EUR je po oceni sodišča druge stopnje primerno, da znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati predlagatelj za ml. sina 650,00 EUR, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje.

10. Nima prav pritožba, da so njegovi dohodki zgolj neznatno višji kot prihodki nasprotne udeleženke, prav tako pa je potrebno upoštevati, da je vsa preostala skrb za otroka na nasprotni udeleženki in prav ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin sodišče druge stopnje zaključuje, da je preživnina v višini 650,00 EUR za ml. otroka v starosti 13 let povsem primerna njegovim potrebam. in zmožnostmi staršev (140. člen Družinskega zakonika)

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot izhaja iz izreka sodišča druge stopnje, v presežku pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. alinea 358. člena ZPP).

12. Pritožnik v skladu s 101. členu ZNP-1 krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.