Jedro

Za začetek teka 30–dnevnega roka za tožbo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je pomembno zgolj določno obvestilo oziroma vedenje delavca, da mu pogodbenik (delodajalec) odpoveduje vzpostavljeno (delovno) razmerje oziroma, da bo takšno razmerje (pogodba o zaposlitvi) prenehalo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, s katero je zahteval, da se ugotovi, da je od 1. 7. 2004 v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas, zahteval od tožene stranke, da z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto specializiranega novinarja, novinarja komentatorja ter mu vpiše delovno dobo v delovno knjižico od 1. 7. 2004, od zneskov, ki mu jih je plačala po več pogodbah o novinarskem delu obračuna in plača prispevke po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter plačo na delovnem mestu specializiranega novinarja, novinarja komentatorja ter vse ostale prejemke iz delovnega razmerja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Kot nesporno med strankama je ugotovilo, da je bila tožniku odpovedana pogodba o poslovnem sodelovanju dne 29. 5. 2007, tožnik pa je to odpoved prejel dne 2. 6. 2007. V odpovedani pogodbi je predviden tri mesečni odpovedni rok. Tožnik bi moral uveljavljati sodno varstvo v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma za odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki naj bi po tožnikovem stališču dejansko prikrivala delovno razmerje med strankama. Gre za materialno prekluzivni rok iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), ki ga tožnik ni spoštoval, saj je tožbo vložil šele 7. 8. 2007, torej prepozno.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene navedbe tožnika, da je začel teči rok za vložitev tožbe šele od 2. 9. 2007, torej po izteku tri mesečnega odpovednega roka od vročitve odpovedi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Izrecno je obrazložilo tudi, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarjala na pomanjkanje procesnih predpostavk za sodno varstvo tudi v zvezi s prvim in drugim odstavkom 204. člena ZDR, vendar je tožnik v zvezi s tem v pripravljalni vlogi z dne 13. 9. 2007 navedel le, da še nima statusa delavca pri toženi stranki in da ta ni upoštevala njegovih že večkrat izraženih želja, da bi sklenil pogodbo o zaposlitvi. Za te navedbe do konca prvega naroka za glavno obravnavo ni predložil dokazov, tako da ni bilo mogoče presoditi, da so bili za vložitev tožbe izpolnjeni pogoji po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR. Iz dokazov, ki sta jih stranki vložili v spis, to ne izhaja. Sodišče pri odločanju o utemeljenosti tožnikove pritožbe v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadal.) ni upoštevalo novih dokazov, ki jih je tožnik priložil pravnemu sredstvu.

4. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ker to ni uporabilo določb drugega odstavka 284. člena ZPP in 286. člena ZPP, saj mu na glavni obravnavi dne 6. 11. 2007 ni dopustilo, da bi utemeljil in predlagal izvedbo dokazov, iz katerih izhaja, da je zahteval odpravo nezakonitosti in sklenitev pogodbe za nedoločen čas, kar je natančno navedeno v njegovi pritožbi. Zahtevo za odpravo kršitve je vložil 29. 5. 2007, postopki v zvezi s to zahtevo pa so potekali med strankama vse do 17. 7. 2007. Tožba za vzpostavitev delovnega razmerja je bila zato vložena v roku po tretjem odstavku 204. člena ZDR. Na posebno vprašanje pooblaščenca tožnika v zvezi z dokaznim sklepom, da se prebere listinska dokumentacija, je sodišče odgovorilo le to, da v tej zadevi ni pomembno ničesar drugega, kot dejstvo, da je dne 2. 6. 2007 prejel odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je opravljal novinarsko delo za toženo stranko. Glede na navedeno je bila kršena tožnikova pravica do sodnega varstva. Sodišči druge in prve stopnje nista preverili procesnih predpostavk za vložitev tožbe.

5. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrnitev revizije. Navaja, da kršitev 284. in 286. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ne more biti revizijski razlog. Navedbe o uveljavljanju zahteve pri delodajalcu izhajajo iz sfere ugotavljanja dejanskega stanja, ki ne more biti predmet revizije. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru – v zadevi VIII Ips 123/2007 odločilo enako.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

8. Tožnik se v uvodu revizije sklicuje na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka, ta razlog pa v nadaljevanju konkretizira le s tem, da sodišču prve stopnje očita, da ni uporabilo oziroma je ravnalo v nasprotju z določbo drugega odstavka 284. člena ZPP in 286. člena ZPP. To pomeni, da očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ni revizijski razlog. Revizija se namreč po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le v primeru, če je do takšne kršitve prišlo v postopku pred sodiščem druge (in ne prve) stopnje. Tega pa tožnik ne zatrjuje, niti ni navedene kršitve uveljavljal že v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Že zato revizijsko sodišče te očitane kršitve ni moglo upoštevati.

9. Navedeni očitek je tudi sicer protispisen, saj iz zapisnika glavne obravnave dne 6. 11. 2007 ne izhaja, da sodišče tožniku ali njegovemu pooblaščencu ni dopustilo, da bi utemeljil in predlagal izvedbo dokazov, iz katerih izhaja, da je uveljavljal zahtevo za odpravo nezakonitosti in sklenitev pogodbe za nedoločen čas. Stranke in njihovi pooblaščenci so podpisali zapisnik glavne obravnave brez vsakih pripomb, pred izvedbo dokazovanja pa je sodnica stranke izrecno seznanila tudi s sklepom Vrhovnega sodišča VIII Ips 123/2007, iz katerega izhaja razlika med postopkom po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR ter tretjim odstavkom 204. člena ZDR tudi v primeru spora za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Še več. Tožnik je kljub seznanitvi s tem sklepom in kljub prilogam, ki jih je priložil tožbi, v tej navedel le, da je predlagal (in ne zahteval !) da naj tožena stranka z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nato pa na izrecne navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da niso podani pogoji za sodno varstvo niti po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, v kasnejši pripravljalni vlogi navedel le to, da pri toženi stranki niso upoštevali njegove želje (in ne zahteve v smislu prvega odstavka 204. člena ZDR !) za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Tožnik je uveljavljal obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas, pri čemer je izhajal iz predpostavke, da je imelo njegovo delo na podlagi avtorskih pogodb oziroma nazadnje pogodbe o poslovnem sodelovanju vse elemente delovnega razmerja. Ni sporno, da je bila zadnja pogodba tožniku odpovedana dne 29. 5. 2007, da je to odpoved prejel dne 2. 6. 2007 in da je odpovedni rok po tej pogodbi pretekel 2. 9. 2007. 12. Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, ker naj bi v razmerju, ki sta ga stranki uredili s (civilno) pogodbo, obstajali elementi delovnega razmerja, pomeni uveljavljanje obstoja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili kot takšne in v pisni obliki.

13. Prenehanje opravljanja dela oziroma odpoved dosedanje pogodbe, ob zatrjevani domnevi, da naj bi šlo dejansko za delovno razmerje, pomeni tudi prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vsak poseg delodajalca v veljavnost takšne pogodbe pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih. Sodišče lahko v zadevi odloči po vsebini le, če je bila tožba vložena pravočasno.

14. Dokler pogodbeno razmerje, za katerega tožnik zatrjuje, da ima elemente delovnega razmerja, še traja, bi delavec lahko na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteval od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa takšno razmerje že preneha oziroma je izvajalec del (delavec) seznanjen s tem, da mu bo razmerje prenehalo po odpovednem roku, bi moral uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR. To pomeni v 30. dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR lahko namreč delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

15. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik zvedel, da mu bo razmerje z elementi delovnega razmerja pri toženi stranki prenehalo z 2. 9. 2007 že 2. 6. 2007, zaradi česar mu je od tega datuma začel teči 30 – dnevni rok za sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR. Za začetek teka 30 – dnevnega roka za tožbo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR je torej pomembno zgolj določno obvestilo oziroma vedenje delavca, da mu pogodbenik (delodajalec) odpoveduje vzpostavljeno (delovno) razmerje oziroma, da bo takšno razmerje (pogodba o zaposlitvi) prenehalo (glej npr. tudi sklep VIII Ips 404/2008 z dne 12. 1. 2010).

16. Tožnik tudi v reviziji očitno napačno tolmači določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR, saj tudi ob navedbah (ki za revizijo niso več pomembne), da naj bi vložil zahtevo za odpravo kršitve dne 29. 5. 2007 in da so potekali postopki v zvezi s to zahtevo pri toženi stranki do 17. 7. 2007, zatrjuje, da je bila tožba dne 7. 8. 2007 vložena v roku po tretjem odstavku 204. člena ZDR. V primeru obvestila o prenehanju pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja namreč ni predviden poseben notranji postopek, temveč po tretjem odstavku 204. člena ZDR neposredno sodno varstvo. To sicer ne pomeni, da delavec še pred odpovedjo določenega pogodbenega razmerja z elementi delovnega razmerja od delodajalca ne bi mogel zahtevati obstoja delovnega razmerja in sklenitve pogodbe o zaposlitvi (po prvem odstavku 204. člena ZDR), vendar postopek po tej določbi in nato drugem odstavku 204. člena ZDR ter uveljavljanje neposrednega sodnega varstva po tretjem odstavku 204. člena ZDR nista povezana. Tožnik očitno napačno povezuje določbo prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR s tretjim odstavkom te zakonske določbe.

17. Treba je tudi opozoriti, da v primeru, če delavec ravna po prvem odstavku 204. člena ZDR, postopek poteka tako, da mora delavec, če delodajalec v nadaljnjem roku 8 dni od vročitve pisne zahteve delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, v roku nadaljnjih 30 dni zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tudi če bi tožnik torej 29. 5. 2007 dejansko vložil zahtevo pri toženi stranki (kakor navedeno iz njegovih navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje to ne izhaja, drugačnih pritožbenih navedb in še manj revizijskih navedb pa ni mogoče upoštevati), bi moral zahtevati sodno varstvo pred sodiščem v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti delodajalca, ki znaša 8 dni od vročitve pisne zahteve delavca in ne od nekega drugega roka. Navedeno enako stališče je revizijsko sodišče zavzelo v večjem številu odločb npr. VIII Ips 339/2006, VIII Ips 373/2006, VIII Ips 315/2007, VIII Ips 158/2006, VIII Ips 233/2008. 18. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.