Jedro

Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo sklepa, s katerim je naložilo toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka z revizijo, saj bi moralo o povrnitvi stroškov odločiti sodišče, ki je revizijo zavrglo, to pa je bilo Vrhovno sodišče RS. To sodišče je o revizijskih stroških že odločilo, zato je presojani sklep sodišča prve stopnje nepotreben in se ga razveljavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka z izrednim pravnim sredstvom – revizijo – v višini 492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka.

Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter tožeči stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov. Navaja, da je tožena stranka pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dne 26. 10. 2011 vložila predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 499/2011 z dne 8. 9. 2011. Vrhovno sodišče je s sklepom opr. št. VIII DoR 139/2011 revizijo dopustilo. Tožena stranka je dne 13. 1. 2012 vložila revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom opr. št. VIII Ips 42/2012 kot prepozno zavrglo, saj jo je tožena stranka vložila po izteku zakonskega roka. Sodišče prve stopnje je revizijo poslalo tožeči stranki v odgovor, kljub temu, da je bila revizija prepozna, in tožeče stranka je podala odgovor, v katerem je priglasila stroške. Vrhovno sodišče o stroških revizijskega postopka ni odločilo, prvostopno sodišče pa je, kljub temu, da ni imelo pooblastila odločati o teh stroških izdalo sklep, s katerim je toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 492,00 EUR, s tem pa je bistveno kršilo določbe postopka. Poleg tega pa se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj je obrazložitev do te mere pomanjkljiva. Ker je bila revizija prepozna, bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje, ne pa da jo je vročalo tožeči stranki v odgovor, tako da je samo po nepotrebnem povzročilo tožeči stranki stroške. Poleg tega pa tožeča stranka ni z odgovorom na revizijo z ničemer pripomogla k odločitvi revizijskega sodišča. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo: - da je tožeča stranka po prejemu sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 42/2012 z dne 2. 4. 2012, s katerim je bila revizija tožena stranke zavržena, dne 26. 4. 2012 podala predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, saj revizijsko sodišče o stroških, ki jih je imela z odgovorom na revizijo, ni odločilo; - da je revizijsko sodišče dne 22. 5. 2012 po predlogu izdalo sklep, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, saj se v odgovoru na revizijo ni opredelila do njene pravočasnosti, ampak le do vsebine, kar pa za odločitev o reviziji ni bilo pravno pomembno; - da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, saj skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP o stroških postopka odloči sodišče, ki zavrže pravno sredstvo, revizije tožene stranke pa ni zavrglo sodišče prve stopnje, ampak revizijsko sodišče. Glede na to, da je revizijsko sodišče o revizijskih stroških tožeče stranke že odločilo, je izpodbijani sklep nepotreben, zato ga je pritožbeno sodišče razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela zgolj navidezno, saj je v veljavi ostala odločitev o stroških pristojnega revizijskega sodišča, je pritožbeno sodišče skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega sodišča.