Jedro

Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi tega sklepa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (zadnja poved drugega odstavka 62. člena ZIZ). To pomeni, da tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot prva pripravljalna vloga, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženkine obveznosti, skupaj tvorita tožbo. Ker je višina zahtevka opredeljena že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni postavil določnega tožbenega zahtevka.

Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožnik zahteva plačilo vtoževanega zneska od toženca. Da je tožba formalno popolna, mora tožnik navesti dovolj dejstev, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka mora tožniku v 8 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožniku v roku 8 dni plačati 2.320,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2021 do plačila (I. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da mora v 8 dneh tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 44,00 EUR, v primeru zamude pa od tega zneska še zakonske zamudne obresti (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa v roku 15 dni naloži plačilo stroškov postopka, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožnik je na pritožbo pravočasno odgovoril. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, toženki pa naloži v plačilo stroške njegovega odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) pa se ne ozira.

7. Po tem, ko je bil v izvršilni zadevi s strani toženke vložen ugovor zoper izdani sklep o izvršbi in se je zadeva nadaljevala v pravdi, je sodišče s sklepom z dne 30. 5. 2022 tožnika pozvalo, naj tožbo dopolni tako, da bo ta obsegala vsa dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in pojasnilo, da bo sicer tožbo zavrglo.

8. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi tega sklepa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (zadnja poved drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). To pomeni, da tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot prva pripravljalna vloga, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženkine obveznosti, skupaj tvorita tožbo. Ker je višina zahtevka opredeljena že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni postavil določnega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je bil namreč postavljen že v predlogu za izvršbo. Pritožbeni očitek, da je zaradi nedoločenosti tožbenega zahtevka tožba nepopolna in nesklepčna, zato ni utemeljen.

9. Pritožnica nadalje zatrjuje, da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik za toženko opravljal storitve s povezovanjem NIS sistema za nadzor igralnih aparatov. Ker naj takšnih trditev tožnik ne bi navedel, naj bi prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev v obravnavani zadevi ni podana. Procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zajema namreč položaje nesposobnosti biti stranka, procesne nesposobnosti, nepravilnosti zastopanja ter neobstoja in nepravilnosti pooblastila za zastopanje. Prav tako pritožnica ne more uspeti z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje, ko je ugotovilo, da je tožnik opravil tiste storitve, ki jih v svoji vlogi ni zatrjeval, zmotno uporabilo določbe ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP), kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot rečeno, uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga. Kakšne druge procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče zagrešilo pri ugotavljanju dejanskega stanja, pa toženka ni zatrjevala.

10. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2022 navedel, da s toženko posluje že več let, račune pa ji je vedno pošiljal na njen elektronski naslov. Pojasnil je, da sodišču pošilja tudi e-mail sporočila, prejeta s firme A., ki je v B. (B. d. o. o.) povezovala NIS sistem za nadzor igralnih aparatov. Iz priloženih elektronskih sporočil naj bi bilo razvidno, da je tožnik za toženko opravljal storitve, za katere slednja trdi, da o njih nič ne ve. V svoji vlogi je nato navedel tudi posamezne priloge. Glede elektronskega sporočila z dne 21. 11. 2021, ki ga je poslala družba A., je še pojasnil, da ker je v družbi B. skrbel za popravilo in nastavitve igralnih aparatov, je tožnik z navedeno družbo komuniciral glede konfiguracije igralnih aparatov.

11. Po določilu prvega odstavka 180. člena ZPP mora tožba poleg vsega tistega, kar mora imeti vsaka vloga, obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek. Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožnik zahteva plačilo vtoževanega zneska od toženca. Da je tožba formalno popolna, mora tožnik navesti dovolj dejstev, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih.

12. Po presoji pritožbenega sodišča je na podlagi zgornjih navedb tožnika mogoče dovolj jasno razbrati, na plačilo katerih storitev se nanaša vtoževani račun: gre za storitve popravila in nastavitev igralnih aparatov. Navedbe o opravljenih delih so torej razvidne že iz dopolnitve tožbe, podrobnejša specifikacija opravljenih del in porabljenega materiala ter obdobje, na katerega se nanašajo opravljene storitve, pa izhajajo iz vtoževanega računa. Račun št. 050-2021 z dne 13. 12. 2021 (A30) je namreč zadosti specificiran, da je toženka ob podanih navedbah tožnika lahko spoznala, plačilo katerih konkretnih storitev zahteva tožnik v tej pravdi. Zato bi toženka zahtevku za plačilo tega računa lahko konkretno ugovarjala. Ker so torej navedbe o opravljenih delih razvidne že iz dopolnitve tožbe, toženka ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da račun ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Prvostopenjsko sodišče je zato dejansko podlago tožbenega zahtevka pravilno ocenilo kot dovolj opredeljeno. Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, ker naj na pomanjkljivo dopolnitev tožbe ne bi mogla odgovarjati. Pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da je tožba nesklepčna. Pri tej presoji gre namreč za vprašanje, ali iz dejstev, ki so v tožbi zatrjevana, izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno ugotovilo, da tožniku za storitve, ki jih je tožnik za toženko opravil v obdobju od 18. 11. 2021 do 13. 12. 2021 na podlagi sklenjene podjemne pogodbe (619. člen Obligacijskega zakonika), dolguje plačilo 2.320,44 EUR po računu št. 050-2021 z dne 13. 12. 2021. 13. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške, mora pa tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tožniku v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT) in 7,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 229,50 EUR, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR. Tožnik ni upravičen do priglašenih stroškov prevzema pooblastila in svetovanja stranki ter pregleda spisa (1. točka tar. št. 43 OT), ker ne gre za samostojne storitve, pač pa so te vštete že v nagrado za sestavo odgovora na pritožbo. K priznanim stroškom je pritožbeno sodišče prištelo še 22% DDV, kar znaša 50,49 EUR. Skupaj stroški tožnika znašajo 279,99 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika ter 313. člen ZPP).