Jedro

Nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prosilkino prošnjo za dodelitev BPP, v zvezi s postopkom opr. št. ZSV 594/2017, kot neutemeljeno. Zavrnitev temelji na ugotovitvi, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem A.A. in mladoletno hčerko B.B. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je sodišče ugotovilo, da je prosilkin mož, ki se skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja prosilke, lastnik 5/8 deleža nepremičnine k.o. ..., parc. št. 379/2, 529, 378, 537, *19/1, 534, 530, 379/1, 536, 538, 535/1 in 535/2. Navedene nepremičnine po podatkih GURS v naravi predstavljajo zemljišča in nestanovanjske stavbe, katerih skupna vrednost znaša 24.762,14 EUR, pri čemer 5/8 delež A.A. znaša 15.476,34 EUR in tako prosilka presega znesek 14.042,88 EUR, določen ob upoštevanju določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

2. Tožnica odločitvi oporeka in vlaga tožbo zaradi kršitve z Ustavo RS zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva, kot tudi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Tožena stranka je napačno upoštevala materialni kriterij tožničine družine. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu s partnerjem A.A. in mld. hčerko B.B. Točna je tudi ugotovitev, da tožnica skupaj z družino stanuje na stari domačiji z ohišnico, ki obsega zemljiške parcele navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, katerih solastnik je v višini 5/8 deleža nepremičnine k.o. ..., parc. št. 379/2, 529, 378, 537, *19/1, 534, 530, 379/1, 536, 538, 535/1 in 535/2 tudi njen mož in da vrednost teh nepremičnin znaša 24.762,14 EUR, delež tožničinega partnerja pa 15.476,34 EUR. Tožena stranka je nepravilno upoštevale te nepremičnine pri ugotavljanju premoženja družine. Te nepremičnine namreč skupaj z nepremičnino *18 k.o. ..., predstavljajo kmetijo, na kateri živi družina, skupna vrednost nepremičnin pa ne presega 120.000,00 EUR. Upoštevan bi lahko bil eventualno katastrski dohodek v višini 90,57 EUR, torej v znesku, ki odpade na tožničinega partnerja. Tožnica je od 30. 7. 2017 brezposelna, njen partner pa je brezposeln in delovni invalid III. kategorije ter na podlagi odločbe ZPIZ z dne 30. 7. 2010 upravičen do nadomestila v višini 390,50 EUR od 1. 7. 2010 dalje. Hči je dijakinja 2. letnika srednje šole in prejema otroški dodatek v višini 114,31 EUR. Tožnica izpolnjuje tako subjektivni, kot objektivni kriterij, zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter podrejeno, da se prošnji tožnice ugodi in ji odobri BPP. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, oddelek v Celju, sodbe št. IV U 182/2018 z dne 12. 1. 2018. 6. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek). Skladno s 14. členom se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pa izhaja, da premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč in njegovih družinskih članov ne sme presegati 14.281,44 EUR, sicer ni upravičen do BPP.

7. V ponovljenem postopku odločanja je tožena stranka, skladno z napotilom sodišča v prej navedeni sodbi, tožnico pozvala k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP. Tožnica je 19. 2. 2018 pojasnila, da z zdravstvenim stanjem svojega partnerja nima nobenih stroškov, pojasnila pa je tudi, da je prišlo pri izjavi prosilke do očitne pisne napake, kjer je prosilka pri rubriki lastnik/solastnik kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki mu daje dohodek (KD, panj, dobiček) označila "DA", morala bi pa označiti "NE". Prosilkinemu partnerju namreč delež na kmetijskih zemljiščih ne prinaša dohodka, kar je ugotovilo tudi sodišče. Priložila je tudi informativnih izračun dohodnine za leto 2015, za partnerja.

8. Tožena stranka je po uradni dolžnosti pridobila podatke o lastništvu nepremičnin, iz katerih izhaja, da je tožničin partner lastnik 5/8 deleža nepremičnine k.o. ..., parc. št. 379/2, 529, 378, 537, *19/1, 534, 530, 379/1, 536, 538, 535/1 in 535/2, katerih vrednost po podatkih GURS znaša 24,762,14 EUR, od tega 5/8 delež A.A. znaša 15.476,34 EUR. Na podlagi teh, med strankami nespornih podatkov o solastništvu nepremičnin ter njihove vrednosti, je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

9. Tožnica v tožbi odločitev izpodbija. Meni, da zgoraj navedenih nepremičnin tožena stranka pri ugotavljanju premoženja ne bi smela upoštevati. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča namreč ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.

10. Glede na vse navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

11. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka nositi svoje stroške.