Jedro

V okviru administrativne kontrole je bilo ugotovljeno, da GERK z oznako 4236233 v površini 0,87 ha in GERK z oznako 899894 v površini 0,97 ha pripadata drugemu kmetijskemu gospodarstvu in ne kmetijskemu gospodarstvu tožnice, zaradi česar je po ugotovitvi, da znaša čezmerna prijava več kot 20 % prijavljenih površin, prvostopenjski organ tudi pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani OMD zahtevek (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornih dveh GERK-ov) pa bi bila nezakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožničin OMD zahtevek za gričevnato hriboviti KMG v površini 5,93 ha. V obrazložitvi navaja, da je bila pri administrativnem pregledu ugotovljena dvojna prijava zahtevkov OMD na istih zemljiščih. Glede na dejstvo, da tožnica ni upravičena do plačila OMD za ta zemljišča in za površino teh zemljišč ni umaknila zahtevka OMD, se zahtevek OMD za to površino (1,84 ha, kar predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin), skladno s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010 – 2013 (v nadaljevanju Uredba KOP) zavrne. Navedena površina se obravnava kot čezmerna prijava v skladu s 16. členom Uredbe št. 1975/2006/ES. Nepravilnost se nanaša na GERK-a 4236233 in 899894. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 7. 2. 2013 pritožbo tožnice zavrnil. Navedel je, da po pregledu zadeve ugotavlja, da je razlog za zavrnitev zahtevka tožnice v tem, da GERK-a 4236233 in 899894 ne pripadata njenemu kmetijskemu gospodarstvu. Zato je na teh zemljiščih prišlo do dvojne prijave. Glede na pritožbeno navedbo, da ima tožnica pravico do uporabe spornih zemljišč, je pritožbeni organ vpogledal v register kmetijskih gospodarstev in ugotovil, da sta oba sporna GERK-a na dan vložitve vloge sicer res pripadala kmetijskemu gospodarstvu tožnice, dne 30. 4. 2010 pa sta bila pripisana drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Iz opombe k spremembi je razvidno, da je prišlo do spremembe po uradni dolžnosti oziroma na zahtevo druge stranke zaradi odpisa GERK-ov po sodbi I U 1640/2009. Sodba je postala pravnomočna 20. 4. 2010. Iz navedene sodbe izhaja, da je Upravna enota Brežice z odločbo z dne 21. 1. 2009 odločila, da se sporna GERK-a v celoti izbrišeta iz kmetijskega gospodarstva tožnice (KMG MID 100342308) in pripišeta KMG MID 100183328, katerega nosilka je A.A. Ker sporna GERK-a 30. 4. 2010, ko je potekel rok za vlaganje zbirnih vlog za leto 2010, nista več pripadala kmetijskemu gospodarstvu tožnice, tožnica na teh GERK-ih ni bila več upravičena do vlaganja zahtevkov za izplačilo, saj za ta dva GERK-a ni imela pravice uporabe. Nosilec kmetijskega gospodarstva, kateremu sta bila sporna GERK-a pripisana, je ravno tako vložil zbirno vlogo in na obeh GERK-ih vlagal zahtevke. Tožnica je bila s tem dejstvom seznanjena in bi lahko zahtevek umaknila. Ker tega ni storila, je prvostopenjski organ navedeno površino 1,84 ha upravičeno štel kot čezmerno prijavljeno površino, na kateri se zahtevki na površino zavrnejo in ki je podlaga za znižanja in izključitve. Citira drugi odstavek 16. člena Uredbe 1975/2006/ES in pojasnjuje, da glede na to, da znaša preveč prijavljena površina več kot 20 % ugotovljene površine, je prvostopenjski organ zahtevek za plačilo utemeljeno zavrnil v celoti.

Tožnica v tožbi navaja, da s sodbo I U 1640/2009 (oziroma s prenosom GERK-ov), ni seznanjena. Meni, da bi morala biti s tem postopkom seznanjena, saj se je nedvomno poseglo v njene pravice. Tožnica ta zemljišča obdeluje skupaj z možem že 35 let in jih je tudi priposestvovala, kar pomeni, da ima na tej podlagi pravico do njihove uporabe, s čimer je bil organ seznanjen. Da tožnica dejansko uporablja ti nepremičnini, kaže tudi to, da je A.A. šele v letu 2009 podala zahtevek za prenos spornih dveh GERK-ov. Predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje njenega moža glede izjave o uporabi in koriščenju teh zemljišč. Poudarja, da je zahtevek podala pravočasno, utemeljeno in v dobri veri. Nihče ji tudi ni pojasnil, da bo izgubila vseh zahtevke, če bo vztrajala pri spornih GERK-ih. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničinega zahtevka za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) za leto 2010. Iz izpodbijane odločbe (in drugostopenjske odločbe, ki je potrdila odločitev prvostopenjskega organa) izhaja, da je bil tožničin OMD zahtevek zavrnjen zaradi ugotovljene dvojne prijave zahtevkov OMD na istih zemljiščih z oznako GERK: 4236233 in 899894 v površini 1,84 ha, kar predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin. Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na 24. člen Uredbe KOP in na 16. člen Uredbe št. 1975/2006/ES. Po drugem odstavku 24. člena Uredbe KOP se za zahtevek oziroma del zahtevka, ki ne izpolnjuje pogojev upravičenosti, če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navzkrižne skladnosti, plačilo za ta ukrep za tekoče leto ne dodeli, razen v primeru, navedenem v prilogi 4 te uredbe. Drugi odstavek 16. člena Uredbe št. 1975/2006/ES pa določa, da se pomoč, če površina v okviru ukrepa v zvezi s površino, prijavljena za plačilo, presega površino, določeno v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 796/2004, izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če je razlika več kot 3 % ali 2 ha in ne več kot 20 % določene površine. Če pa je razlika večja od 20 % določene površine, se za zadevni ukrep v zvezi s površino pomoč ne odobri.

Sodišče ugotavlja, da iz zbirne vloge tožnice za leto 2010 (ki se nahaja v upravnem spisu zadeve) izhaja, da je tožnica na obrazcu D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino za leto 2010 uveljavljala skupno upravičeno površino za zahtevek OMD na 5,93 ha. Nadalje iz listin upravnega spisa izhaja, da je bilo v okviru administrativne kontrole (glede na podatke o GERK-ih iz Registra kmetijskih gospodarstev) ugotovljeno, da GERK z oznako 4236233 v površini 0,87 ha in GERK z oznako 899894 v površini 0,97 ha pripadata drugemu kmetijskemu gospodarstvu (nosilke A.A.) in ne kmetijskemu gospodarstvu tožnice, zaradi česar je po ugotovitvi, da znaša čezmerna prijava več kot 20 % prijavljenih površin, organ tudi po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani OMD zahtevek (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev organa (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornih dveh GERK-ov) pa bi bila glede na citirano določbo drugega odstavka 16. člena Uredbe št. 1975/2006/ES nezakonita.

Tožnica ugovarja, da s prenosom GERK-ov z oznako 4236233 in 899894 (ter s sodbo I U 1640/2009 z dne 20. 4. 2010) k drugemu kmetijskemu gospodarstvu ni bila seznanjena, kar bi morala biti, prvenstveno pa predvsem ugovarja, da ima ona pravico do uporabe spornega zemljišča zato, ker ga obdeluje več kot 35 let in je torej zemljišče (skupaj z možem) priposestvovala. Sodišče se s tem tožbenim ugovorom ne more strinjati.

Po 7. točki prvega odstavka 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnika zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V primeru zemljišč v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe v skladu s 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih.

S sodbo Upravnega sodišča I U 1640/2009 z dne 20. 4. 2010, ki jo je vložil B.B. (tožničin mož), je bila potrjena odločitev Upravne enote Brežice št. 330-999/2008/3 (B1405) z dne 21. 1. 2009, s katero je upravna enota odločila, da se GERK z oznako 4236233 v površini 8721 m2 in GERK z oznako 899894 v površini 9782 m2 v celoti izbrišeta iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100342308, katerega nosilec je B.B. ter pripišeta kmetijskemu gospodarstvu KMG-MID 100183328, katerega nosilka je A.A. Iz obrazložitve sodbe je tudi razvidno, da tožnik B.B. ni izkazal pravice do uporabe tega zemljišča ne glede na vpis GERK-ov v RKG, saj mora za njegovo uporabo nosilec (kot to določa sedaj veljavna 7. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika RKG oziroma tudi 34. člen istega pravilnika) izkazati pravno podlago, med katero pa nedvomno ne sodi (le) dejanska raba zemljišča. Pogoje za pridobitev plačila za ukrep OMD določa 10. člen Uredbe KOP, po tretjem odstavku katerega je površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. GERK-a z oznako 4236233 in 899894 pa nedvomno (v času poteka roka vlaganja zbirne vloge za leto 2010, to je 30. 4. 2010) nista bila vpisana h kmetijskemu gospodarstvu tožnice, kar je ugotovil organ pri administrativnem pregledu in zaradi česar navedenih GERK-ov po presoji sodišča pravilno ni upošteval kot zemljišč, pripadajočih kmetijskemu gospodarstvu tožnice.

Kot že navedeno, je tožbo v upravnem sporu I U 1640/2009 sicer res vložil B.B. (ki je bil očitno v času postopka v zvezi s spornima GERK-oma vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva), zbirno vlogo za leto 2010 pa je vložila tožnica kot nosilka istega kmetijskega gospodarstva, kar pa na pravilnost zaključkov upravnih organov v tem postopku ne more vplivati. Iz upravnega spisa zadeve namreč izhaja, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico z dopisom z dne 6. 8. 2010 seznanil z ugotovljenim prekrivanjem prijavljene površine GERK-ov z oznako 4236233 in 899894 s prijavljeno površino drugih kmetijskih gospodarstev in jo pozval k razjasnitvi. Tožnica pa je v odgovoru na poziv navedla, da od uporabe spornih GERK-ov ne odstopa, ker poteka sodni postopek v zvezi s t.i. formalnim lastništvom teh zemljišč ter da sta dejansko lastnika in uporabnika tožnica in njen mož. Iz povedanega sledi, da je bila tožnica seznanjena s prenosom spornih GERK-ov (in bi svoj zahtevek v tem delu lahko tudi umaknila), nedvomno pa je (ob dejstvu, da je tožbo v upravnem sporu I U 1640/2009 vložil njen mož, ki ga je zastopal isti odvetnik, kot zastopa sedaj tožnico v tem upravnem sporu) bila tožnica seznanjena tudi s sodbo Upravnega sodišča I U 1640/2009 z dne 20. 4. 2010. Če oziroma ko bo tožnica uspešno uveljavila svoj lastninskopravni zahtevek na spornih GERK-ih, pa ju bo lahko vpisala k svojemu kmetijskemu gospodarstvu in ju (tudi) uveljavljala kot prijavljeno površino za neposredna plačila v kmetijstvu.

Z oddajo zbirne vloge ter njenim podpisom pa se je tožnica tudi strinjala, da je seznanjena s pogoji za vlaganje zahtevkov in pridobitev plačil za leto 2010, zaradi česar se ne more z uspehom sklicevati na nevednost glede posledic v primeru, če zahtevka v tem delu ne bo umaknila.

Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu za izvedbo zaslišanja tožnice in njenega moža, saj izvedba teh dokazov glede na ugotovljeno dejansko stanje in materialnopravno podlago ne bi v ničemer vplivala na odločitev (59. člen ZUS-1).

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.