Jedro

Na odločitev v zadevi ne more imeti vpliva dejstvo, da je nepremičnina tožnice pod hipoteko banke ter da se hiša prodaja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima prosilec premoženje. Hipoteka je po določbah SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, opr. št. VL 44005/2014. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je do brezplačne pravne pomoči v skladu z določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) se brezplačna pravna pomoč ne odobri osebi, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Tožena stranka je na podlagi podatkov zemljiške knjige ter GURS ugotovila, da je tožnica lastnica oziroma solastnica več nepremičnin. Med drugim je tudi lastnica hiše na naslovu …, v kateri ne živi ter katere vrednost znaša 107.881,43 EUR. Ker torej vrednost tožničinega premoženja presega predpisani cenzus, ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi priznava, da je lastnica nepremičnin, med drugim tudi stanovanjske hiše na Zgornji Polskavi, vendar je sodišče spregledalo, da je hiša pod hipoteko avstrijske banke, ki hišo prodaja na dražbi. Zato ponovno prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, pri čemer naj sodišče upošteva tudi dejstvo, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni na Igu in da ne prejema nobenih dohodkov.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko prosilec nima nobenih dohodkov (kot zatrjuje tožnica zase v tožbi), ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR.

V postopku ni sporno, da je tožnica lastnica nepremičnine – stanovanjske stavbe na Zgornji Polskavi ter da njena vrednost na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin znaša 107.881,00 EUR. Prav tako ni sporno, da tožnica v navedeni nepremičnini ne živi. Glede na navedene nesporne okoliščine je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožnica ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre.

Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vpliva tožničin tožbeni ugovor, da je nepremičnina pod hipoteko avstrijske banke ter da se hiša prodaja. Zakon namreč ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč govori le o tem, da ima (torej, da je lastnik) premoženje. Hipoteka je po določbah Stvarnopravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati. Tožničin tožbeni ugovor, da je hiša predmet prodaje, pa je le pavšalen in ni izkazan, zato ga sodišče ne more upoštevati. Kot je sodišče že navedlo v obrazložitvi te sodbe tudi okoliščina, da je tožnica v zaporu in ne prejema nobenih dohodkov, glede na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, katere vrednost presega predpisani cenzus, ni upoštevna.

Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).