Jedro

Renta zaradi izgube preživljalca je odškodninska renta, ki krije tisto kar je oškodovanec izgubil zaradi škodnega dogodka. Take rente se zato odmeri po pravilih odškodninskega prava in po pravilih rodbinskega prava preživljanju otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanem delu (odločitvi o renti za čas od 1.8.1997 dalje, kolikor presega znesek 15.000,00 SIT in v izreku o pravdnih stroških) in se v razveljavljenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 218.585,15 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1995 dalje do plačila in mu plačevati mesečno rento od 1.6.1995 do 31.7.1997 v znesku 9.395,73 SIT in od 1.8.1997 dalje mesečno rento v znesku 29.750,00 SIT in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Toženki je tudi naložilo, da povrne tožniku njegove pravdne stroške v znesku 305.204,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so po zakonu predvideni (1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodbo izpodbija le delno in sicer kolikor je bila tožniku prisojena mesečna renta v višjem znesku od 15.000,00 SIT mesečno. Navaja, da želje o mesečni renti ne morejo biti osnova za odločitev o njej. V sodbi je sodišče prve stopnje navedlo, da je upoštevalo pokojnikove dohodke ter dohodke, ki bi jih imel, če bi še živel, pri tem pa ni navedlo kateri dohodki in v kakšni višini so bili upoštevani. V razlogih je tudi navedlo, da je pri odločanju o višini mesečne rente upoštevalo starost pokojnega očeta tožnika in s tem predvidelo, da bi si v prihodnosti lahko našel boljšo zaposlitev za nedoločen čas. Podatek, da je bil oče tožnika star 26 let in si je šele pri tej starosti našel prvo zaposlitev in še to le za določen čas, ob upoštevanju njegove izobrazbe oziroma neizobrazbe, ne daje podlage za odločitev o renti v višini 35.000,00 SIT, ki je absolutno previsoka. Sodišče prve stopnje se sploh ni vprašalo kako bi pokojni oče tožnika takšen znesek lahko plačeval, če bi živel, ne da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Da bi lahko plačeval toliko, bi moral njegov osebni dohodek biti vsaj enkrat višji od zneska mesečne rente, kar pa je skoraj iluzorno upoštevati glede na vse znane podatke. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da bi morala k preživljanju tožnika prispevati tudi njegova mati in če bi prispevala toliko kot oče, bi otrok imel mesečno za svoje potrebe kar 70.000,00 SIT. Tožena stranka predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v odločitvi o mesečni renti nad 15.000,00 SIT in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu sodbe v izpodbijanem delu ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnih dejstev za odločitev o denarni renti zaradi izgubljenega preživljanja. Renta zaradi izgube preživljanja je odškodninska renta, ki krije tisto, kar je oškodovanec izgubil zaradi škodnega dogodka. Taka renta se zato odmeri po pravilih odškodninskega prava. (2. odst. 194. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR). Kot podlago za izračun škode zaradi izgubljenega preživljanja, ki je temeljilo na zakonski dolžnosti, je zato treba vzeti pokojnikove dohodke in ugotoviti kakšen del teh dohodkov bi dajal za preživljanje oškodovanca. Pri tem pridejo v poštev dohodki, ki bi jih pokojni imel, če bi ostal pri življenju. Pri ugotovitvi kolikšen del svojih dohodkov bi pokojnik dajal za preživljanje oškodovanca pa je treba izhajati ne le iz potreb oškodovanca temveč tudi iz možnosti pokojnega preživninskega zavezanca. Šele na podlagi vseh teh podatkov bi lahko sodišče odločilo o višini mesečne rente, ki pripada oškodovancu zaradi izgubljenega preživljanja, ki mu ga je umrli preživninski zavezanec nudil. V ponovnem postopku bo tožeča stranka morala v tej smeri ponuditi trditve in ustrezne dokaze, sodišče prve stopnje pa na podlagi ponovnega zaslišanja zakonite zastopnice tožnika in morebitnih novih dokazov razjasniti zgoraj navedena dejstva. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v dopolnitev dokaznega postopka in novo sojenje (370. čl. ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila. Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP, Uradni list RS št. 36/99 je sodišče druge stopnje v tem sklepu uporabilo določbe ZPP, Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92.