Jedro

V upravno sodni praksi je potrjeno stališče, da je dovoljen in zakonit ter v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj. Zato je prvostopni upravni organ, upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih opredeljujejo podrobneje ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štel, da ponudba tožeče stranke pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično zavrnitev ponudbe prodajalk.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je s prvo izpodbijanim sklepom št. 330-780/2013-6 z dne 9. 2. 2015 odločil, da se zahtevek za odobritev pravnega posla za nakup zemljišč s parc. št. 3016 in 3017 k.o. … vlagatelja A.A. (tožeče stranke v tem upravnem sporu) zavrže iz razloga, ker tožeča stranka ni sprejela ponudbe v celoti, temveč je sprejela ponudbo le za zemljišče s parc. št. 3016 in 3017 k.o. …, medtem ko zemljišča s parc. št. 758 k.o. … v izjavi o sprejemu ponudbe ni navedla. Z drugim izpodbijanim sklepom št. 330-837/2013-88 z dne 15. 4. 2015 pa je upravni organ prve stopnje odločil, da se tožeči stranki ne prizna lastnost stranke v postopku za odobritev pravnega posla za nakup zemljišč s parc. št. 3016 in 3017 k.o. … in parc. št. 758 k.o. … (v zadevi opr. št. 330-837/2013) z utemeljitvijo, da je tožeča stranka zavrnila ponudbo prodajalk, ker je kljub ponudbenemu pogoju prodajo vseh treh parcel kot celote, sprejela le ponudbo za dve parceli. Zato ne more biti stranka v postopku odobritve pravnega posla za zgoraj navedena zemljišča in posledično tudi ne more sodelovati ter uveljavljati svojih pravic oziroma pravnih koristi.

2. V pritožbenem postopku je tožena stranka s sklepom združila oba pritožbena postopka po prej navedenih sklepih v en postopek in z odločbo zavrnila pritožbi zoper citirana sklepa ter v obrazložitvi pritrdila stališčem upravnega organa prve stopnje. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi jo moral upravni organ do rešitve pritožbe zoper prvi izpodbijani sklep šteti za stranko v (glavnem) postopku navaja, da bi bilo sicer ustrezneje, če bi prvostopni upravni organ z nadaljevanjem postopka počakal do pravnomočnosti prvega izpodbijanega sklepa, vendar pa navedena pomanjkljivost ni bistvena in ni vplivala na odločitev v izreku drugega izpodbijanega sklepa. Dejstvo je tudi, da je pritožbeni organ pritožbena postopka s prvo in drugo pritožbo združil v en postopek in s hkratno odločitvijo obeh še dodatno zmanjšal morebitni vpliv navedene pomanjkljivosti na postopek in odločitev v obeh zadevah.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedena sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Povzema potek upravnega postopka, v katerem je bil z odločbo z dne 4. 12. 2013 odobren pravni posel v korist tožeče stranke (za dve parceli), vendar je bila v pritožbenem postopku z odločbo z dne 23. 12. 2014 citirana odločba odpravljena in vrnjena zadeva v ponovljen postopek z napotilom, da mora upravni organ v ponovljenem postopku upoštevati, da gre za ponudbo, s katero se prodajajo vse tri nepremičnine skupaj. Pri tem se je pritožbeni organ skliceval na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi opr. št. I U 268/2011 z dne 21. 2. 2012. Meni, da v obravnavanem primeru ne gre za enako dejansko stanje, za katero je šlo v citirani sodbi in da zato le ta ni neposredno uporabljiva v predmetnem upravnem sporu. Prizna, da je dala izjavo o sprejemu ponudbe za nakup dveh nepremičnin v k.o. …, z namenom, da kot kmet mejaš uveljavi predkupno pravico in s tem doseže namen ZKZ, to je zaokroževanje zemljišč z zemljiščem, ki je že v lasti tožeče stranke. Pri tem se sklicuje tudi na upravno sodno prakso Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 8/2013 z dne 30. 1. 2013, v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi II U 504/2011 z dne 14. 11. 2011, sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010).

4. Z izdajo izpodbijanih sklepov je bila tožeči stranki tudi onemogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS v zvezi z 22. členom Ustave RS). Upravni organ je v zvezi z odobritvijo pravnega posla za zgoraj navedena tri zemljišča že izdal odločbo, zadeva se trenutno nahaja v pritožbenem postopku pri toženi stranki. Prošnji tožeče stranke za vpogled v predmetni spis ni bilo ugodeno, uspela pa je pridobiti zadnji zapisnik glavne obravnave z dne 4. 3. 2015, iz katerega izhaja, da je bila le-ta izvedena brez navzočnosti tožeče stranke. Sklicuje se tudi na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, kjer je sodišče odločilo, da upravna enota za vse, ki so podali pravočasno izjavo o sprejemu ponudbe vodi en postopek. Ker tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v glavnem postopku, je bilo kršeno načelo materialne resnice, načelo kontradiktornosti postopka, načelo neposrednega izvajanja dokazov in načelo možnosti podajanja izjav in sodelovanja tožeče stranke v dokaznem postopku. S tožbo zahteva, da se izpodbijani sklepi odpravijo ter da sodišče zahtevku tožeče stranke za odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalkama B.B. in C.C. ter tožečo stranko kot kupcem za parc. št. 3016 in 3017, obe k.o. …, za sporazumno dogovorjeno ceno 70.000,00 EUR, ugodi in se pravni posel odobri oziroma podredno, da se izpodbijana sklepa odpravita ter zadeva vrne v ponovno odločanje upravnemu organu prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. B.B., ki ima v tem upravnem sporu položaj prizadete stranke po prvem odstavku 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je ponudba, ki sta jo s sestro objavili na oglasni deski vsebovala pogoj, da se vse tri navedene nepremičnine prodajajo skupaj. Pritrjuje stališču upravnega organa, da je tožeča stranka s sprejemom ponudbe za (le) dve nepremičnini ponudbo zavrnila, zato je bil njen zahtevek za odobritev pravnega posla s prvim izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržen in posledično zavrnjen tudi zahtevek za priznanje lastnosti stranke v (glavnem) postopku.

7. D.D., ki ima po prvem odstavku 19. člena ZUS-1 v tem upravnem sporu prav tako položaj prizadete stranke, v odgovoru na tožbo pritrjuje stališču organa prve stopnje izraženem v izpodbijanih sklepih, zato je mnenja, da je tožba neutemeljena. Opozarja, da tožeča stranka s sprožitvijo upravnega spora povzroča zgolj stroške in zahteva da mu jih tožeča stranka povrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Predmet spora v obravnavani zadevi je stališče tožene stranke, ki je štela, da je tožeča stranka ponudbo za prodajo predmetnih parcel zavrnila, saj je v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da želi kupiti zemljišče s parc. št. 3016 in 3017 k.o. …, čeprav sta prodajalki v svoji ponudbi določili, da se prodajajo vsa tri zemljišča (parc. št. 3016 in 3017 k.o. … in parc. št. 758 k.o. …) skupaj. Navedeno pa, upoštevaje relevantne določbe tretjega poglavja Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki ureja posebnost prometa s kmetijskimi zemljišči ter določbe Obligacijskega zakonika (OZ) glede sprejema ponudbe, po presoji tožene stranke utemeljuje zavrženje zahtevka za odobritev pravnega posla in v posledici tega tudi sprejetje izpodbijane odločitve, da tožeča stranka ne more biti stranka v (glavnem) postopku odobritve pravnega posla.

10. Izpodbijani odločitvi sta tudi po presoji sodišča pravilni in zakoniti. Za vsebinsko presojo izpodbijanih odločitev so tako relevantne določbe 17 do 24. člena ZKZ, ki določajo potek prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ter prvi odstavek 29. člena OZ, v smislu katerega se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku, če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni. V obravnavanem primeru iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da sta prodajalki B.B. in C.C. dne 10. 7. 2013 podali ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 3016 in 3017 k.o. … ter 758 k.o. … za ceno skupaj 88.000,00 EUR in med drugimi pogoji prodaje navedli tudi, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami in da se prodajajo v celoti ( obvestilo o ponudbi kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda št. 333-1125/2013-12 z dne 12. 8. 2013, ki ga je izdala Upravna enota Ljutomer). Tako iz citiranega obvestila kot tudi iz izjave o sprejemu ponudbe tožeče stranke z dne 31. 7. 2013, ki se prav tako nahaja v upravnih spisih zadeve, pa izhaja, da je tožeča stranka sprejela ponudbo samo za parc. št. 3016 in 3017 k.o. … in sicer za ceno 70.000,00 EUR ter da je uveljavljala predkupno pravico kot drug kmet. Da je dala izjavo o sprejemu ponudbe le za nakup dveh nepremičnin v k.o. … in ne za vse nepremičnine iz ponudbe, priznava tožeča stranka tudi v tožbi. Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen in zakonit ter v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča, ne glede na lego in namensko rabo, prodajajo izključno skupaj (sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 268/2011 z dne 21. 2. 2012), je prvostopni upravni organ, upoštevaje določbe OZ, ki v 22. členu in nadaljnjih opredeljujejo podrobneje ponudbo (saj ZKZ teh določb nima), pravilno štel, da ponudba tožeče stranke pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično zavrnitev ponudbe prodajalk. Zato je bila tožeča stranka pri ugotavljanju vrstnega reda predkupnih upravičencev po 23. členu ZKZ utemeljeno izločena in njena zahtevo za odobritev pravnega posla (za nepremičnini za kateri je sprejela ponudbo) pravilno zavržena. Ob povedanem pa sodišče tudi kot pravilnega sprejema zaključek upravnega organa, da se tožeči stranki ni priznalo lastnosti stranke v glavnem postopku odobritve pravnega posla.

11. Glede na navedeno zato tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da je njena ponudba sprejeta v skladu z namenom ZKZ glede zaokroževanja zemljišč in da bi jo upravni organ moral upoštevati kot predkupnega upravičenca po 23. členu ZKZ. Posledično sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor o kršitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v glavnem postopku. Kot je sodišče že navedlo, je v zadevi za odločitev bistveno to, da tožeča stranka ponudbe glede prodaje kmetijskih zemljišč ni sprejela v celoti, kar v posledici pomeni, da je s tem izgubila status predkupnega upravičenca v postopku odobritve pravnega posla po (zakoniti in dovoljeni) ponudbi prodajalk z dne 10. 7. 2013. 12. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 13. Odločitev o stroških tožeče stranke temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Odločitev o stroški prizadete stranke temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP, saj z navedbami v svojih vlogah ni prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma vplivala na odločitev sodišča.