Jedro

Pri odločanju o višini preživnine za razvezanega zakonca je treba obseg (delno ali v celoti) nepokritih preživninskih potreb razvezanega zakonca ugotavljati in presojati z upoštevanjem ravni zadovoljevanja življenjskih potreb v času obstoja zakonske in življenjske skupnosti in ta obseg potreb upoštevati, če to omogočajo preživninske možnosti preživninskega zavezanca.

V primeru dalj časa trajajoče pravde o preživnini je treba s sodbo odločiti o višini preživnine, tako da je ta za ves čas od nastanka pravice do preživnine pa do sodbe prilagojena morebitnemu postopnemu spreminjanju odločilnih okoliščin - tako tistih, ki jih ima v mislih člen 132/5 ZZZDR, kakor tudi tistih iz člena 132/1 ZZZDR, t.j. rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Zato sodišče druge stopnje zmotno uporabi materialno pravo, če razveljavi obsodilni del preživninske sodbe, potrdi pa njen zavrnilni del.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba druge stopnje in sodba prve stopnje v še ne razveljavljenem zavrnilnem delu se razveljavita in se zadeva tudi v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo naložilo tožniku preživninsko obveznost do toženke za čas od 1.5.1989 dalje in sicer v začetnem znesku 205,00 SIT za maj 1989, nato pa v postopno povečanih zneskih do končnega zneska 5.153,00 SIT mesečno za čas od 1.4.1992 dalje. Obenem je zavrnilo višji toženkin preživninski zahtevek (za čas od 1.4.1992 postavljen v znesku 6.000,00 SIT).

Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Tožnikovi pritožbi je ugodilo in sodbo prve stopnje v obsodilnem delu razveljavilo ter v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženkino pritožbo pa je obenem zavrnilo in z izpodbijano sodbo potrdilo sodbo prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu.

Zoper to pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega zavrnilnega dela odločitve o preživnini in novo sojenje na prvi stopnji.

Na vročeno revizijo (člen 390 ZPP) tožnik ni odgovoril, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (člen 386 ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke člena 354/2 ZPP v pravdi ni bilo. Revizijski očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka se nanašajo na postopek na drugi stopnji, medtem ko revizijska graja uporabe materialnega prava zadeva tako sodbo druge kot sodbo prve stopnje. Zato razlogi smotrnosti narekujejo revizijski preizkus najprej glede uporabe materialnega prava.

Revizijska graja uporabe materialnega prava je utemeljena. Sodišče druge stopnje je z razveljavitvijo obsodilnega dela sodbe prve stopnje in vrnitvijo zadeve v tem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje (zaradi ugoditve tožnikovi pritožbi) ustvarilo procesno situacijo, v kateri je v nasprotju z materialnim pravom omejitev odločanja o zahtevani toženkini preživnini samo do zneska iz razveljavljene prvostopne sodbe, ko se je tudi toženka pritožila zoper zavrnilni del te sodbe. Tako omejitev bi v nadaljevanju postopka nalagala izpodbijana sodba sodišča druge stopnje. S tem izpodbijana sodba pomeni oviro za pravilno uporabo materialnega prava na prvi stopnji, ki narekuje, v primeru, da bo sodišče prve stopnje priznalo toženki pravico do preživnine v breme razvezanega moža - tožnika, upoštevanje vseh materialnopravnih določb. Med njimi je na prvem mestu določba 81. člena ZZZDR (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS 14/89, prečiščeno besedilo), po kateri mora preživnina ustrezati nepokritemu delu potrebnih sredstev delno nepreskrbljenega zakonca (tak je zatrjevani toženkin položaj) na eni strani in preživninskim možnostim drugega zakonca na drugi strani. Na drugem mestu je treba omeniti določbo člena 132/5 ZZZDR, po kateri sme sodišče spremeniti (zvišati ali znižati) s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo določena. Ta določba osvetljuje vsebino že citirane določbe 81. člena ZZZDR, ki jo je nedvomno treba razumeti tako, da je v času dalj časa trajajoče pravde o preživnini s sodbo treba odločiti o višini preživnine, tako da je ta za ves čas od nastanka pravice do preživnine pa do sodbe prilagojena morebitnemu postopnemu spreminjanju odločilnih okoliščin - tako tistih, ki jih ima v mislih člen 132/5 ZZDR, kakor tudi tistih iz člena 132/1 ZZZDR, tj. rasti življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (zaradi česar pravkar citirana zakonska določba uvaja sistem valorizacije pravnomočno prisojenih preživnin, tj. izvensodno določanje njihove rasti).

Sodišče prve stopnje je z razveljavljenim delom svoje sodbe to normo povsem očitno upoštevalo, v zrcalnem smislu pa jo je upoštevalo tudi z zavrnilnim delom sodbe, ki je bil z izpodbijano sodbo druge stopnje potrjen. Sodišče prve stopnje bo ob ponovnem sojenju celovito ugotavljalo dejanske okoliščine, ki so odločilne ne le za odločitev o toženkini pravici do preživnine, amapak tudi za odločitev o višini preživnine. Za pravilno uporabo materialnega prava za novo ugotovljeno dejansko stanje pomeni izpodbijana sodba druge stopnje omejitev, ki materialnopravno ni sprejemljiva. Zato pomeni izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje o toženkini pritožbi zmotno uporabo materialnega prava, katere posledica je nepopolna (točneje rečeno: na nepopolnost vnaprej obsojena bodoča) ugotovitev dejanskega stanja. Podani so torej razlogi iz člena 395/2 ZPP za ugoditev toženkini reviziji z razveljavitvijo sodbe druge stopnje v celoti in sodbe prve stopnje v tistem delu, v katerem še ni bila razveljavljena, tj. v zavrnilnem delu. Glede na doslej povedano revizijska presoja utemeljenosti očitkov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni bila potrebna.

Z napotki, ki jih je sodišče druge stopnje dalo sodišču prve stopnje glede ponovnega obravnavanja zadeve, so obsežene vse smeri potrebnega dodatnega razčiščevanja dejanskega stanja. Glede na razlog ugoditve toženkini reviziji (omogočanje popolne ugotovitve dejanskega stanja in omogočanje pravilne uporabe materialnega prava na to novo ugotovljeno dejansko stanje), pa revizijsko sodišče vendarle vidi razlog za načelno stališče glede presoje preživninskih potreb razvezanega zakoca, ki ima pravico do preživnine v breme drugega zakonca, ker bi to stališče lahko pomenilo oporo sodišču prve stopnje pri ponovnem odločanju. To je stališče revizijskega sodišča, da je po določbi 81. člena ZZZDR treba obseg (delno ali v celoti) nepokritih preživninskih potreb razvezanega zakonca ugotavljati in presojati z upoštevanjem ravni zadovoljevanja življenjskih potreb v času obstoja zakonske in življenjske skupnosti. Pri odločanju o višini preživnine razvezanega zakonca namreč sodišče lahko upošteva (z višino preživninskega zahtevka izraženo) zahtevo razvezanega zakonca, da se mu po razvezi obseg zadovoljevanja življenjskih potreb bistveno ne zmanjša, če to omogočajo preživninske možnosti drugega zakonca, tj. preživninskega zakonca. Tudi pri tem se upoštevajo razlogi na razvezo.