Jedro

Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da tožnik do dneva, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, ni vedel, da bi moral predložiti dokazila za svojega sina, saj k temu ni bil pozvan, zato je to potrdilo predložil šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, št. 3631-947/7283/08 z dne 13. 7. 2009, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

2. Toženka mora tožniku plačati stroške postopka v višini 300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku petnajstega dne od vročitve te sodbe toženki in tečejo do plačila.

3. Zahtevek toženke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ (Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana) je v postopku ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, začetega na podlagi zahtevka tožnika, z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnik na podlagi ocene stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 565 točk, kar ga uvršča na 181. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek iz gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1. V 2. točki izpodbijane odločbe je odločil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta, stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli vključno 570 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki dosežejo manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

Drugostopenjski organ (Mestna občina Ljubljana, župan) je z odločbo, št. 352-105/09-207 z dne 2. 10. 2009 zavrnil pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da prosilec ni obvestil prvostopenjskega organa, da ne more pridobiti potrdila o trajnem obolenju otroka zaradi zdravnikove odsotnosti, ter da je šele v pritožbi prvič navedel, da je bil otrokov zdravnik odsoten, kar predstavlja pritožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP, prosilec pa tudi ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev potrdila.

Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo. V tožbi navaja, da mu je bilo priznano prenizko število točk, saj bi mu bilo potrebno priznati 80 točk za slabe zdravstvene razmere, pogojene s slabimi stanovanjskimi razmerami, za otroka A.A., kot izhaja iz priloženih zdravstvenih izidov. Teh izidov ob vložitvi prošnje ni bilo mogoče predložiti, ker zdravnikov takrat ni bilo zaradi dopustov. Tožnik je tudi predlagal, da pritožbena komisija opravi ogled na kraju samem in se prepriča o neustreznosti stanovanja tožnika in ponovno oceni pravilnost točkovanja in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prosilca uvrsti višje na lestvici za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, vendar tožena stranka postopka v tem smislu ni dopolnila. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Na tožbo je po pooblaščenki odgovorila toženka. V odgovoru prereka navedbe tožnika in predlaga, da sodišče zahtevek tožnika v celoti zavrne kot neutemeljen ter tožniku naloži v plačilo stroškov odgovora na tožbo. Navaja, da so navedbe tožnika, da je zdravniško potrdilo lahko predložil šele v pritožbi v upravnem postopku (ker je bil zdravnik na dopustu), nedovoljene in prepozne, saj so zatrjevane zdravstvene razmere obstajale že pred vložitvijo vloge.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega upravnega organa v izpodbijani odločbi, ki tožniku (pri ocenitvi, ali je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem) ni priznal dodatnih točk zaradi trajnega obolenja tožnikovega sina A.A., pogojenega s slabimi stanovanjskimi razmerami, ker je tožnik zdravniško potrdilo (s katerim dokazuje sinovo trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami) predložil šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku.

V prvem odstavku 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 9/07, 18/07, 45/08, 57/08, 90/09) je določeno, da kadar neprofitno najemno stanovanje, razen neprofitnega najemnega nadomestnega stanovanja, zaradi rušenja, prenove ter elementarnih ali drugih nesreč in v primeru preselitve po četrtem odstavku 104. člena tega zakona oddaja občina, država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, se postopek dodelitve stanovanja v najem začne na podlagi javnega razpisa.

V drugem odstavku 87. člena SZ-1 je med drugim določeno, da se o upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, odloči v splošnem upravnem postopku v roku šestih mesecev po zaključku javnega razpisa.

V petem odstavku 87. člena SZ-1 je določeno, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem z dne 5. 12. 2008 uveljavljal točke med drugim tudi pri točkovalni kategoriji pod št. 7.1 zdravstvene razmere – trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, in sicer za tri mladoletne otroke.

V točki 6.4 13. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu Dnevnik, dne 8. 11. 2008 (v nadaljevanju: Razpis) je določeno, da morajo prosilci k vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem obvezno priložiti dokazila, navedena pod točko 1, 2, 3 in 4, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih (za kar gre v tožnikovem primeru, ker uveljavlja tudi točke zaradi zdravstvenih razmer), ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. Tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04; v nadaljevanju: Pravilnik) v poglavju, ki ureja postopek dodeljevanja neprofitnih stanovanj, v drugem odstavku 20. člena določa, da najemodajalci določijo udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge.

Prvostopni organ je tožnika s pozivom za dopolnitev vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, št. 3631-947-7283/2008 (592) z dne 8. 4. 2009 pozval, naj predloži zdravniško potrdilo, iz katerega bo izhajalo, da je trajno obolenje tožnika posledica slabih stanovanjskih razmer, zaradi česar je prvostopenjski organ tožniku poslal v dopolnitev zdravniško potrdilo z dne 26. 11. 2008. Tožnik se je na poziv ustrezno odzval, in svojo vlogo dopolnil v določenem roku, skladno s pozivom.

V pozivu z dne 8. 4. 2009 (oziroma kakšnem drugem pozivu) pa organ tožnika ni pozval k predložitvi zdravniškega potrdila, s katerim se dokazuje trajno obolenje tožnikovega sina, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami. Z navedenim je prvostopenjski upravni organ kršil točko 6.4 Razpisa, drugi odstavek 20. člena Pravilnika in načelo varstva pravic strank, določeno v 7. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB-2; Uradni list RS, št. 24/06, 105/06, 126/07, 65/08). Navedena postopkovna kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve prvostopenjskega organa v delu, kjer tožniku ni priznal dodatnih točk zaradi trajnega obolenja tožnikovega sina A.A., pogojenega s slabimi stanovanjskimi razmerami.

V zvezi s povedanim ni utemeljena navedba pritožbenega organa v obrazložitvi odločbe, št. 352-105/09-207 z dne 2. 10. 2009, da prosilec ni obvestil prvostopenjskega organa, da ne more pridobiti potrdila zaradi zdravnikove odsotnosti, ter da šele v pritožbi prvič navaja, da je bil otrokov zdravnik odsoten, kar predstavlja pritožbeno novoto, in tudi ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev potrdila. Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da tožnik do dneva, ko mu je bila vročena izpodbijana odločba, ni vedel, da bi moral predložiti dokazila za svojega sina, saj k temu ni bil pozvan, zato je to potrdilo predložil šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 119/08 – odl. US, ) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Ker tožnik ni bil pravilno pozvan na dopolnitev vloge, bo moral organ v ponovnem postopku upoštevati že predloženo zdravniško potrdilo z dne 28. 7. 2009, oziroma pozvati tožnika, naj predloži ustrezno dokazilo, iz katerega bo izhajalo, da ima tožnikov sin A.A. trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, in glede na obstoječe stanovanjske, socialne in druge razmere ponovno odločiti o številu točk, ki jih uveljavlja prosilec.

O stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Ker je tožnik zahteval povrnitev stroškov postopka le v višini 250 EUR in 20% DDV se mu priznajo stroški v višini 300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku 15 dni od vročitve te sodbe toženki in tečejo do plačila.

Stroškovni zahtevek toženke se zavrne na podlagi smiselne uporabe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, saj je, če se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi, do povrnitve stroškov postopka upravičen le tožnik, ne pa tudi toženka.