Jedro

17.V obrazložitvi odločbe Bpp 311/2023-11 z dne 31. 7. 2023 je zapisano opozorilo iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, torej da se v primeru, če sodišče razreši tudi na novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, šteje da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP in o njeni vrnitvi. Tožeča stranka bi torej morala vročeno odločbo zgolj prebrati, da bi izvedela za predpisano posledico. Njene navedbe, da je o posledici ni poučila postavljena odvetnica oz. sodišče med postopkom odločanja in da to predstavlja kršitev postopka oz. dolžnosti, sodišče ne more potrditi, saj bi lahko s primerno minimalno skrbnostjo - tako da bi prebrala vročeno odločbo, o tem izvedela sama že ob prvi razrešitvi prvič postavljene odvetnice.

V obravnavani zadevi je pomembno zaradi katerega razloga je bila odvetnica razrešena, če iz razloga na strani upravičenke, zanjo to pomeni, da se uporabi enajsti odstavek 30. člena ZBPP in da izgubi pravico bo BPP, ter da mora prejeta sredstva vračati. V primeru, da so razlogi na strani odvetnice, pa ji pravica do BPP ostane. Da lahko upravičenka - tožeča stranka dokazuje, da razlogi za razrešitev niso na njeni strani, mora biti obveščena o vseh navedbah nasprotne stranke, vse vloge ji morajo biti vročene in imeti mora razumen rok, da na njih odgovori/se do nji opredeli in predlaga svoje dokaze.

Izrek

18.Ureditev iz desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se z BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoči pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri. Ta dolžnost zajema tudi korekten in spoštljiv odnos do dodeljenega odvetnika, saj odvetnik brez tega svojega dela ne more v redu opravljati. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera.

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 311/2023-28 z dne 3. 7. 2024 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

19.V obravnavanem primeru tožeča stranka izpodbija odločbo Bpp 311/2023-28 z dne 3. 7. 2024, s katero je bila razrešena drugo postavljena odvetnica A. A. Iz upravnega spisa izhaja, da je sodišče dne 6. 6. 2024 prejelo prošnjo postavljene odvetnice za njeno razrešitev zaradi porušenega zaupanja z upravičenko. Sodišče je z dopisom z dne 11. 6. 2024 pozvalo upravičenko, da se o tem izjavi in jo poučilo o posledici razrešitve tudi drugo postavljenega odvetnika iz desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Upravičenka je na poziv odgovorila s pisno vlogo z dne 18. 6. 2024, v njej je navedla, da je prošnja utemeljena.

Potek upravnega postopka

20.Navedeno vlogo tožeče stranke je tožena stranka poslala odvetnici, ta je nanjo odgovorila s pisnim odgovorom z dne 26. 6. 2024. Sodišče je odgovor prejelo dne 2. 7. 2024 (uradni žig sodišča), že naslednji dan, dne 3. 7. 2024 pa je izdalo izpodbijano odločbo, brez da bi odgovor odvetnice vročilo tožeči stranki, da se o njem izjavi (v upravnem spisu se ne nahaja vročilnica ali dopis, iz katerega bi bila vročitev razvidna). Tožeča stranka je v odgovoru na poziv z dne 18. 6. 2024 res navedla, da je prošnja po razrešitvi utemeljena, vendar bi kljub temu morala prejeti tudi zadnjo vlogo - izjavo odvetnice, še posebej, ker je njena vsebina del obrazložitve oz. utemeljitve odločitve izpodbijane odločbe: sodišče je navedbe iz zadnje vloge uporabilo in na njih oprlo obrazložitev odločbe.

1.Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da se odvetnica A. A., razreši ter da se šteje, da tožeči stranki ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in se ugotovi, da ji je bila neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo Bpp 311/2023 z dne 13. 3. 2023.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je upravni organ z odločbo Bpp 311/2023 z dne 13. 3. 2023 tožeči stranki kot upravičenki dodelil brezplačno pravno pomoč v obsegu sestave in vložitve vseh morebitnih vlog pri sodišču ter zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, in sicer v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II N 235/2023. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila v skladu z določilom prvega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določena B. B., odvetnica v Mariboru. Navedena odvetnica je bila nato z odločbo Bpp 311/2023 z dne 31. 7. 2023 razrešena zaradi razlogov na strani upravičenke.

21.V obravnavani zadevi je pomembno zaradi katerega razloga je bila odvetnica razrešena, če iz razloga na strani upravičenke, zanjo to pomeni, da se uporabi enajsti odstavek 30. člena ZBPP in da izgubi pravico bo BPP, ter da mora prejeta sredstva vračati. V primeru, da so razlogi na strani odvetnice, pa ji pravica do BPP ostane. Da lahko upravičenka - tožeča stranka dokazuje, da razlogi za razrešitev niso na njeni strani, mora biti obveščena o vseh navedbah nasprotne stranke, vse vloge ji morajo biti vročene in imeti mora razumen rok, da na njih odgovori/se do nji opredeli in predlaga svoje dokaze.

3.Za nadaljnjo izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila z novo odločbo določena odvetnica A. A. Ta je dne 6. 6. 2024 sodišče obvestila, da upravičenka ne sprejema njenega pravnega svetovanja, zato je mnenja, da si dela škodo, ter da zaznava nezaupanje z njene strani. Navaja, da upravičenke ni mogoče zastopati in prosi, da jo sodišče razreši. V postopku je upravičenka dne 17. 6. 2024 podala pisno izjavo, v kateri je izrazila nezadovoljstvo z delom odvetnice, navedla je, da odvetnica ni zagovarjala njenih interesov, da so podpisali škodljiv začasni dogovor, ki ni v otrokovo korist in je bil podpisan, čeprav jo je pred tem seznanila, da nanj ne pristaja. Upravičenka navaja, da ne sprejema pravnega svetovanja odvetnice, da se odvetnica tekom postopka ni dovolj dobro pripravila, da se ni odzivala na njene klice, elektronska sporočila in pisma po navadni pošti ter je ni seznanjala z vsemi vlogami, saj je večino vlog vlagala brez njene vednosti in odobritve.

4.V postopku je odvetnica pisno odgovorila na navedbe upravičenke, da je v desetih mesecih zastopanja v nepravdnem postopku vložila več obsežnih vlog, skupaj s sedmimi pripravljalnimi vlogami in predlogom za izdajo začasne odredbe, da je opravila več večurnih konferenc s stranko in da je vsakič preden je posamezno vlogo poslala na sodišče z upravičenko predebatirala njeno vsebino, tako da zavrača njene očitke, da ni zastopala njenih interesov in da je sklenila škodljiv začasni dogovor. Pri sklenitvi začasnega dogovora na glavni obravnavi je bila upravičenka navzoča in se je z njim strinjala, potrdila ga je in podpisala, ko pa se je dogovor začel izvajati, je vložila predlog za začasno odredbo. Odvetnica izpostavlja, da zadevo dobro pozna, da se je vsakič dobro pripravila, delala je z vso resnostjo in strokovnostjo, navedbe upravičenke v tej smeri so neresnične, zavajajoče in žaljive. Za upravičenko je bila dosegljiva tudi po delovnem času, v poznih večernih urah in med vikendi.

22.Organ za BPP je s tem, ko odgovora odvetnice z dne 26. 6. 2024 (vsebino katerega je uporabil v izpodbijani odločbi) ni vročil tožeči stranki, kršil njeno pravico do izjave. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme upreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.

5.Iz odločbe izhaja, da je sodišče ugotovilo, da obstaja razlog iz desetega odstavka 30. člena ZBPP in da iz predložene dokumentacije s strani odvetnice ni razvidno, da bi bile storjene nepravilnosti pri zastopanju. Iz vsebine vlog poslanih na sodišče in iz zapisnikov je razvidno, da je zadevo obravnavala z vso resnostjo in strokovnostjo, ter da se v predmetnem postopku zasledujejo interesi mladoletnih otrok. Zgolj nezadovoljstvo upravičenke z odvetnico pa ni relevantna okoliščina za njeno razrešitev.

23.Po obrazloženem je sodišče tožbi, zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka (kršitve pravice do izjave), ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Upravni organ mora v ponovljenem postopku pomanjkljivosti odpraviti (zagotoviti stranki pravico do izjave v zvezi z dopisom odvetnice z dne 26. 6. 2024) ter nato v zadevi ponovno odločiti, nov upravni akt pa mora izdati najkasneje v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

6.Upravni organ za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru je ocenil, da odvetnica ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenke, zato je na podlagi dvanajstega odstavka 30. člena ZBPP v zvezi z 43. členom ZBPP, odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožbene navedbe

24.Tožeča stranka stroškov postopka ni zahtevala, sodna taksa pa se v postopkih zaradi brezplačne pravne pomoči ne plača (10. člen Zakona o sodnih taksah).

7.Z odločitvijo upravnega organa se tožeča stranka ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da odvetnica A. A. ni delovala v skladu z njenimi pravnimi interesi in navodili. Prav tako je ni opozorila kakšne pravne posledice prinaša menjava odvetnika oziroma njegova razrešitev, če bi za njih vedela, se z razrešitvijo ne bi strinjala. Sodišče je v postopku ni zaslišalo, zato ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, s čimer je kršilo pravila postopka. Odvetnica bi morala poskrbeti za to, da se v postopku vzporedno z interesi njenih otrok upoštevajo tudi njeni največji dejanski in pravni interesi. Pričakovala je vestno delo, sprotno komunikacijo, sodelovanje, izpolnjevanje pravnih in dejanskih interesov, odvetnica pa je delala prav v nasprotju z njenim interesom. Njeno delo ni bilo vestno, ni bilo skrbno, površno je bilo in nedosledno. Poudarja, da instituta brezplačne pravne pomoči ni nikoli zlorabljala, saj ga zares potrebuje. Ob zastopanju je odvetnica ni spoštovala in ni primerno sodelovala z njo - ni redno komunicirala in ni je zastopala z vso dolžno skrbnostjo.

8.Tožeča stranka navaja, da je začasni dogovor preohlapen in ne omogoča doslednega izvajanja, njen bivši mož pa dogovor ves čas krši in ji ne omogoča nemotenih stikov. Oženje stikov med njo in sinom ni v korist otroka, o tem obstajajo pisni dokumenti, ki jih je predložila. Navaja, da odvetnica ni želela, da se sodišču predloži določena dokazila v zvezi z nasiljem njenega bivšega moža. Njeno zastopanje je bilo pomanjkljivo, nestrokovno in nepremišljeno. Odvetnica ji ni razložila, kakšna je razlika med zamenjavo in razrešitvijo odvetnika, zato predlaga, da se jo disciplinsko in odškodninsko preganja.

-------------------------------

9.Med zastopanjem je ni seznanila npr.: z vabilom na glavno obravnavo, ki jo je samovoljno prestavila, čeprav je šlo za nujno zadevo in začasno odredbo. Zastopanje ji je odpovedala v neprimernem času in v okoliščinah, ki so zanjo škodljive. Tekom postopka odvetnica ni bila dobro seznanjena s predmetnim postopkom, kar je njena poklicna dolžnost. Samovoljno je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, da se ji stiki omogočijo pod nadzorom Centra za socialno delo, kar ni niti v otrokovo korist niti v njeno. Izjavo v zvezi s spremembo oziroma razrešitvijo odvetnice je napisala izključno po navodilih odvetnice, katera je ni seznanila o posledicah, ki so zanjo daljnosežne, saj potrebuje dodeljeno BPP, da kot mama zaščiti svoje mladoletne otroke. Ves čas je ravnala izključno po navodilih odvetnice, kot prava neuka stranka je sprejemala njene predloge. Tudi sodišče je ni dovolj poučilo o pravnih posledicah predmetnega postopka v katerem ji je bila kršena pravica do zaslišanja, zaradi česar je bila le pasivna udeleženka in ni mogla aktivno in učinkovito uveljaviti svojega pravnega varstva. Tudi rok za podajo odgovora na poziv je bil prekratek, zgolj pet dni, zaradi česar se ni mogla posvetovati s pravno podkovanimi osebami. Strokovne pomoči pa ni zmogla najeti, zato je dejansko stanje ostalo nerazjasnjeno in nepopolno ugotovljeno, sodišče pa je izvedlo absolutno bistveno kršitev postopka, kršitev materialnega prava in 2., 5., 14., 15., 21., 22., 23., 25., 34., 35., 41., 50., 56., 63., 125., 137. in 153. člena Ustave Republike Slovenije. Tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje (povračila stroškov postopka tožeča stranka ni zahtevala).

1Tako sodba Upravnega sodišča RS IV U 4/2023 z dne 30. 3. 2023, točka 14.

Odgovor na tožbo tožene stranke

10.Toženi stranki je bila tožba vročena v odgovor, vendar nanjo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

2Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 1095/2021-51 z dne 23. 11. 2021, točka 11.

Odločitev brez glavne obravnave

11.V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega upravnega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)).

Zveza:

Sodna presoja

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/10

12.Tožba je utemeljena.

13.Med strankama je sporno, ali je organ za BPP pravilno odločil na podlagi desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, torej da so razlogi za razrešitev, že drugo postavljene odvetnice, na strani upravičenke.

Pridruženi dokumenti:*

14.ZBPP v 42. členu določa, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do BPP, ker upravičenec ni več upravičen do BPP ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP (prvi odstavek). Strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma oblika BPP (neupravičeno prejeta BPP; drugi odstavek). Drugi odstavek 34. člena ZBPP določa, da če ta zakon ne določa drugače, organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP).

15.ZBPP v 30. členu določa, da sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška zbornica Slovenije (deveti odstavek). Tudi postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek). Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (enajsti odstavek).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

16.Iz izpodbijane odločbe in iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožeči stranki BPP za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu sestave in vložitve vseh morebitnih vlog pri sodišču ter zastopanja v postopku zoper C. C. zaradi dodelitve ml. otrok v varstvo in vzgojo prosilki ter določitev stikov in preživnine dodeljena z odločbo Bpp 311/2023-5 z dne 13. 3. 2023. Njena izvedba je bila zaupana odvetnici B. B. iz Maribora. Dne 20. 7. 2023 je tožeča stranka na Okrožno sodišče naslovila zahtevo za razrešitev navedene odvetnice, saj naj ne bi opravljala svoje dolžnosti v redu, ni zastopala njenih interesov in v njo nima zaupanja. V vlogi je predlagala novo odvetnico: A. A. iz ... Okrožno sodišče je njeni vlogi ugodilo, iz razloga porušenega zaupanja med strankama, in z odločbo Bpp 311/2023-11 z dne 31. 7. 2023 zastopanje v zadevi tožeče stranke pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II N 235/2023 zaupalo izbrani odvetnici.