Jedro

Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-60785/2009/25 z dne 13. 9. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ ugodil zahtevkom tožnika za krmne površine, in sicer za kmetijske rastline: detelje v površini 0,78 ha, travno deteljne mešanice v površini 0,79 ha, krmni ohrovt v površini 0,31 ha in travno deteljne mešanice v površini 376,87 ha (1. točka izreka); zavrnil pa je zahtevek tožnika za: - plačilne pravice, in sicer za njivo s številom izplačanih plačilnih pravic 6,46, za travnik s številom izplačanih plačilnih pravic 558, za travnik s številom izplačanih plačilnih pravic 28, za travnik s številom izplačanih plačilnih pravic 7,00 ter za travnik s številom izplačanih plačilnih pravic 0,03 (2.1. točka izreka) ter - krmne površine, in sicer za krmni ohrovt v površini 0,25 ha, deteljo v površini 0,17 ha, deteljno travne mešanice v površini 0,45 ha, trajno travinje v površini 124,96 ha in travno deteljne mešanice v površini 0,08 ha (2.2. točka izreka) ter odločil, da je tožnik preveč plačana sredstva v višini 49.088,57 EUR, ki so bila izplačana na podlagi odločbe z dne 18. 1. 2010, dolžan vrniti v roku 30 dni od vročitve te odločbe (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik 6. 5. 2009 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009, v zvezi s čimer mu je bila izdana odločba z dne 18. 1. 2010, na podlagi katere je prejel sredstva v višini 49.088,57 EUR. Pritožbeni organ pa je z odločbo z dne 11. 5. 2012 pritožbo tožnika zavrnil in po nadzorstveni pravici odpravil odločbo z dne 18. 1. 2010, saj je ugotovil, da je bilo pri odločitvi prvostopenjskega organa glede izplačila EKO0 dodeljenih več sredstev, kot je bil tožnik upravičen, zaradi česar je odločba nezakonita. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da je tožnik pred pričetkom kampanje za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009 prejel predtisk s podatki o posameznih GERK-ih na njegovem kmetijskem gospodarstvu, s katerim je bil opozorjen, da so bila pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ugotovljena precejšnja odstopanja ter pozvan, da naj uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti. Dne 24. 4. 2009 je tožnik na UE … podal predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Za ostale posamezne sporne GERK-e pa je iz Registra kmetijskih gospodarstev razvidno, da tožnik ni izvajal sprememb oziroma uskladitev z rabo že od leta 2006 oziroma 2008, s čimer je negiral opozorilo, da GERK-i niso skladni s predpisi. Dne 17. 9. 2009 je bila opravljena kontrola površin na kraju samem in ugotovljene so bile nepravilnosti na GERK-ih, katerih številke prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe navaja. Ker tožnik površin na navedenih GERK-ih ni ustrezno uredil, se na podlagi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba) ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno višino pri kontroli ali super kontroli na kraju samem šteje kot namerna kršitev. V nadaljevanju obrazložitve je navedena tabela, iz katere izhaja prijavljena površina pri posameznih GERK-ih, ugotovljena površina, razlika - preveč prijavljena površina ter navedba nekmetijske rabe, izločene pri kontroli pri posameznih GERK-ih. Izpostavlja tudi, da je tožnik zapisnik podpisal ter nanj ni podal nobenih pripomb. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnjuje ugotovljene nepravilnosti, v zvezi s čimer se sklicuje na določbe 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu ter na določbe 49. do 56. člena Uredbe 796/2004/ES.

Pritožbeni organ je z odločbo z dne 8. 5. 2013 pritožbo tožnika zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je tožnik za leto 2009 uveljavljal zahtevek za izplačilo plačilnih pravic na 559,27 ha upravičene površine in krmne površine, nekmetijska površina pa je bila v postopku na prvi stopnji ugotovljena na 38,98 ha, kar predstavlja 7,49 % ugotovljene površine. Ugotavlja, da je tožnik prejel predtisk za leto 2009, kar tudi sam priznava in zaključuje, da je bil tožnik glede neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe opozorjen, saj je bilo na predtisku izrecno navedeno, da gre za neusklajeno rabo GERK-ov, zaradi česar po prepričanju pritožbenega organa tožnik ne more trditi, da ni mogel vedeti, za katero vrsto neskladnosti gre. Dodaja pa tudi, da Uredba nikjer ne predpisuje, kako in kje mora biti neusklajenost navedena oziroma označena (ne predpisuje obličnosti, zaradi česar so navedbe o nezakonitosti neutemeljene) ter meni, da je bilo opozorilo ustrezno poudarjeno z odebeljenim napisom. Prav tako pritožbene navedbe dokazujejo, da je tožnik opozorilo zaznal, vendar se nanj ni ustrezno odzval. Zavrača očitek, da je šlo za splošno opozorilo in meni, da je bilo opozorilo ustrezno konkretizirano zgolj na neskladnost dejanske rabe GERK-ov. Dalje poudarja, da je za GERK-e, pri katerih je bila s kontrolo na kraju samem ugotovljena nekmetijska raba, skladno z Evidenco dejanske rabe, ki je bila zajeta na podlagi ortofoto posnetkov iz leta 2006 in je bila podlaga za vris GERK-ov, preveril, pri katerih GERK-ih je prihajalo do neskladnosti med vrisano površino in dejansko rabo ter ugotovil, da je bila neskladnost zgolj na GERK-ih, ki jih navaja v tabeli na str. 12 in 13 obrazložitve pritožbene odločbe. Na preostalih GERK-ih, kjer je kontrola sicer ugotovila nekmetijsko površino, pa glede na evidenco dejanske rabe neskladnost ni bila predhodno ugotovljena in nanjo tožnik ni bil opozorjen, zato mu za to površino ni mogoče očitati namernosti pri prijavi. Skladno z navedenimi ugotovitvami, da namernosti ni mogoče šteti pri vseh nepravilno prijavljenih površinah, je pritožbeni organ kot namerno prijavo upošteval površino 4,55 ha, kar predstavlja 0,87 % ugotovljene površine in hkrati tudi več kot 1 ha, s čimer je tožnik še vedno kršil določbo 53. člena Uredbe 796/2004/ES in je prvostopenjski organ utemeljeno odločil o zavrnitvi zahtevka za izplačilo plačilnih pravic v celoti. Hkrati dodaja, da so podani vsi elementi, določeni v 33. členu Uredbe, to je obveščenost o neskladnosti rabe ter ugotovitev kontrole na kraju samem, da je za neusklajene GERK-e prijavljena površina deloma ali v celoti neupravičena.

Tožnik v tožbi navaja, da s poslanim predtiskom ni bil obveščen o neskladnosti dejanske rabe posameznega GERK-a glede na evidenco dejanske rabe. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 509/2010. Meni, da neskladnost dejanske rabe GERK-a ne more biti navedena na predtisku z enim zapisom generalno za vse GERK-e, temveč za posamezne GERK-e. Drugostopni organ se do teh navedb v pritožbi niti ni opredelil. Sicer pa meni, da je drugostopenjski organ dejstvo neobveščenosti na podlagi predtiska v konkretnem primeru posredno priznal tudi sam, ko je preverbo, pri katerih GERK-ih je prihajalo do neskladnosti med vrisano površino in dejansko rabo, opravil na podlagi Evidence dejanske rabe in ne na podlagi predtiska. Torej tudi drugostopenjski organ na podlagi predtiska ni mogel razbrati, pri katerih GERK-ih je podana predmetna neskladnost. Drugostopenjski organ je tako na podlagi evidence dejanske rabe ugotovil, da je bila neskladnost le na 4,55 ha površine in ne na 38,98 ha, kot je to ugotovil prvostopenjski organ. Tako velika, 10-kratna razlika v ugotovitvi neskladnosti med prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo zgolj potrjuje zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani prvostopenjski odločbi. Izpostavlja pa tudi, da Uredba 796/2004/ES določa možnost nedodelitve vseh plačilnih pravic v primeru namernih nepravilnosti, te pa so lahko po prepričanju tožnika storjene le z namernim, torej naklepnim dejanjem. V njegovem ravnanju pa ni bilo elementov naklepa po veljavnih pravnih standardih, česar upravni organ niti ni ugotavljal. Dalje navaja, da je GERK-e prijavil v zbirni vlogi za leto 2009 po utečenem postopku, torej skupaj s pooblaščenci izpostav Kmetijsko-gozdarske zbornice oziroma pooblaščenimi delavci na upravnih enotah, ki so ustrezno usposobljeni in kot taki pooblaščeni za pomoč in svetovanje pri vnosih vlog. Glede na položaj kmetijske svetovalne službe, kot ga določa 18. člen Uredbe, bi bilo najmanj, kar bi od njih tožnik in ostala kmetijska gospodarstva mogla pričakovati, strokovno in pravilno svetovanje. Kot izhaja iz uradnega zaznamka ob predstavitvi zapisnika o kontrolnem pregledu z dne 9. 11. 2009, so kontrolorji ob predstavitvi ugotovitev in pred podpisom zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine tožniku celo zagotovili, da so ugotovljeni rezultati v primerjavi z drugimi kontrolami zelo dobri. Sodišču predlaga, da tožbi v celoti ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik je vložil še pripravljalno vlogo dne 2. 9. 2013, v kateri poudarja, da je po njegovem prepričanju pogoje za uporabo fikcije namerne nepravilnosti potrebno razlagati restriktivno.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev zahtevka tožnika za izplačilo plačilnih pravic in krmnih površin za leto 2009 in posledično vračilo preveč plačanih sredstev v višini 49.088,57 EUR. Tožnik prvenstveno ugovarja pravilnosti prejetega predtiska za obravnavano leto.

Po določbi prvega odstavka 12. člena Uredbe predtisk obsega opisne podatke o kmetijskem gospodarstvu, o vključenosti GERK-a v posamezna območja in podatke o plačilnih pravicah v skladu s 7. in 12. členom Uredbe 796/2004/ES. Agencija pošlje opisne podatke predtiska vsem nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2008 oddali zbirno vlogo. Na predtisku je stanje podatkov v RKG na dan 10. 1. 2009. Drugi odstavek te določbe pa določa, da predtiskani opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vsebujejo podatke iz RKG o nosilcu, o vrsti kmetijskega gospodarstva in o KZU: GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsto dejanske rabe GERK-a in površino GERK-a ter v primerih, ko so podatki v RKG neusklajeni, tudi informacijo o neusklajenosti. Neusklajeni podatki se na predtisku navedejo oziroma označijo. Neusklajeni podatki v RKG se nanašajo na podatke o kmetijskem gospodarstvu in vključujejo pomanjkljive podatke o nosilcu, kmetijskem gospodarstvu, članih kmetije ali trajnih nasadih in neskladnost dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (tretji odstavek 12. člena Uredbe). Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem elektronske vloge (četrti odstavek te določbe Uredbe).

Iz predtiska, ki ga je tožnik v obravnavanem primeru prejel (priloga A3), izhajajo številke posameznih GERK-ov, njihovo domače ime, vrste dejanske rabe, površine GERK-a in označitev glede območja Natura 2000, najožjega vodovarstvenega območja ter podatek o tem, ali je posamezen GERK v zadrževalnem ali napadenem območju koruznega hrošča. Na prvi strani predtiska, pred tabelo, iz katere izhajajo navedeni podatki, je navedeno opozorilo v zvezi s podatki v RKG o neusklajeni rabi GERK-ov, in sicer je navedeno, da so bila pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljena precejšnja odstopanja. Tožnik je bil pozvan, da uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti ter opozorjen, da če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje sankcije.

Glede na zgoraj citirano določbo drugega in tretjega odstavka 12. člena Uredbe sodišče sodi, da tožnik v predtisku za obravnavano leto 2009 ni bil ustrezno opozorjen na neusklajeno rabo GERK-ov. Iz drugega odstavka 12. člena Uredbe namreč izrecno izhaja, da morajo biti neusklajeni podatki na predtisku navedeni oziroma označeni. To po presoji sodišča pomeni, da bi upravni organ v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa, kot že navedeno v prejšnji točki obrazložitve te sodbe, v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe, ki določa, da če je nosilec kmetijskega gospodarstva na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil, se ugotovljena razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino pri kontroli ali superkontroli na kraju samem šteje kot namerna nepravilnost, za katero se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil skladno s 53. členom Uredbe 796/2004/ES.

V zvezi z ostalimi tožbenimi ugovori pa sodišče le še dodaja, da glede na citirano določbo sedmega odstavka 33. člena Uredbe tožnik nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi organ moral ugotavljati obstoj elementov naklepa pri tožniku. Prav tako niso upoštevne tožbene navedbe, da je zbirno vlogo za obravnavano leto vložil s pooblaščenci, usposobljenimi za pomoč in svetovanje pri vnosih vlog. Kot mu je pojasnil že pritožbeni organ v odločbi druge stopnje, je tožnik z oddajo vloge sam prevzel odgovornost za vse prijavljene podatke.

Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral o zadevi ponovno odločiti ob upoštevanju stališča sodišča, zavzetega v tej sodbi.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/13).