Jedro

Kadar je zapustnik v oporoki s svojim premoženjem razpolagal tako, da je vsakemu od upravičencev naklonil le posamezne stvari ali pravice iz svojega premoženja, se ti štejejo za dediče in ne za volilojemnike, če ni razlogov za dvom o zapustnikovi poslednji volji. Ker tožnici s tožbo nista zajeli vseh dedičev kot nujnih sospornikov, ni podana pasivna legitimacija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženca I. Š. in M. Š. sama krijeta svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da je oče tožnic R. S. od leta 1974 do smrti M. R., ki je umrla 10.12.1999, živel z njo v zunajzakonski skupnosti, zaradi česar bi imel dedno pravico po M. R. Tožnicama pa je naložilo, da morata tožencema I. Š. in M. Š. povrniti 831,52 EUR stroškov postopka.

Tožnici sta se pritožili in predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Sklicujeta se na vse pritožbene razloge. Soglašata, da so dediči nujni sosporniki, vendar J. E. in D. S. nista dediča. Iz oporoke izhaja, da sta zgolj volilojemnika, ki ne odgovarjata za dolgove zapustnice. Tožba torej zajema vse, ki so dediči, zato je podana pasivna legitimacija.

Na pritožbo sta odgovorila le toženca I. Š. in M. Š., ki predlagata njeno zavrnitev. Vztrajata, da je zapustnica v oporoki tudi J. E. in D. S. določila za svoja dediča, ki bi morala biti tožena v tej pravdi, pa nista.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnici pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka nista konkretizirali; tistih kršitev te vrste, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07-UPB 3) paziti po uradni dolžnosti, pa v postopku na prvi stopnji ni bilo.

Pritožbena trditev, da sta J. E. in D. S. volilojemnika in ne dediča, predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče druge stopnje po 1. odstavku 337. člena ZPP pri odločanju o pritožbi ne sme upoštevati. Tožnici nista pojasnili, zakaj sta šele v pritožbi spremenili svoje prejšnje stališče o pravnem statusu navedenih dveh subjektov. V pripravljalni vlogi z dne 16.6.2005, s katero je prvotni tožnik razširil tožbo nanju, je namreč navedeno, da sta tudi onadva dediča pokojne M. R. Res je po 2. odstavku 78. člena Zakona o dedovanju (ZD; Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 do 73/04) dedič na podlagi oporoke tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali njegov alikvotni del; vendar se po 3. odstavku 78. člena ZD za dediča šteje tudi tisti, ki mu je oporočitelj v oporoki zapustil eno ali več določenih stvari ali pravic, če se ugotovi, da je bila oporočiteljeva volja, naj mu bo dedič. Samo zato, ker je zapustnica v oporoki J. E. in D. S. naklonila določene stvari in pravice iz svojega premoženja, torej še ne gre za volilo. Zapustnica je namreč na enak način razpolagala tudi s preostalim premoženjem v oporoki. Tako je tudi tožencem, za katere med pravdnima strankama očitno ni sporno, da so oporočni dediči in ne zgolj volilojemniki, zapustila le posamezne stvari in pravice. Res je v dvomu treba šteti takšno naklonitev za volilo, vendar tožnici ne navajata nobenega tehtnega razloga za dvom o poslednji volji zapustnice. Njuna pritožbena trditev, da iz oporoke ne izhaja, da bi želela postaviti J. E. in D. S. za dediča, je ostala nesubstancirana. Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča za takšno trditev v oporoki ni opore in je zato tudi imenovana šteti za univerzalna naslednika pokojne M. R. Pravilno je torej materialnopravno stališče izpodbijane sodbe, da sta tožnici zgrešili pasivno legitimacijo, ker bi morali s tožbo zajeti vse dediče kot nujne sospornike. Pritožbeni razlogi tako niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo prvo sodbo.

Čeprav sta tožnici s pritožbo propadli, toženca, ki sta odgovorila nanjo, nista upravičena do povračila svojih stroškov za odgovor. Z njim nista bistveno prispevala k odločitvi o pritožbi, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih morata na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona kriti sama.