Jedro

Stroški so nastali še pred pristopom k nepremičninski izvršbi oziroma niso bili v korist tudi drugemu upniku, kar pomeni, da niso prispevali k opravi predmetne nepremičninske izvršbe. Določbe 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.

Izrek

Umik pritožbe zoper prvo točko izpodbijanega sklepa se vzame na znanje.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v drugi točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. odmerilo nadaljnje stroške upnice L. Š. v znesku 132.814,20 SIT, nadaljnje stroške upnika M. d.o.o. pa v znesku 136.686,63 SIT. Pod točko II. je sodišče odločilo, da se iz kupnine v višini 8.400.000,00 SIT poplačajo stroški upnice L. Š. v znesku 685.222,44 SIT, davek na promet nepremičnin v višini 168.000,00 SIT in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 47.760,00 SIT ter delno terjatev upnice L. Š. v višini 7.499.017,56 SIT. V III. točki izpodbijanega sklepa je sodišče sklenilo, da se bodo navedeni zneski po pravnomočnosti tega sklepa nakazali na transakcijski račun MF DURS Davčni urad K. in na transakcijski račun upnice L. Š., pod točko IV. pa je sodišče sklenilo, da se izvršilna postopka opr. št. In in In ustavita.

Zoper prvo in drugo točko navedenega sklepa se pritožuje upnik M. d.o.o. po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upniku prizna prednostno poplačilo stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. V pritožbi upnik pravi, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, ki mu ni priznalo prednostnega poplačila njegovih izvršilnih stroškov, saj 197. člen ZIZ ne ločuje izvršilnih stroškov različnih upnikov, čas nastanka, v čigavo korist so nastali in podobno, pa tudi sodišča so vedno priznavala prednostno poplačilo vsem upnikom. Poleg tega upnik v pritožbi še navaja, da je priglasil tudi zakonske zamudne obresti od izdaje sklepa do plačila, zato bi mu jih sodišče moralo priznati. V tem delu je upnik z vlogo z dne 23.03.2007 umaknil pritožbo, v njej pa je navedel, da so po pritožbi zanj sporni le še stroški za izvršitelja v višini 173.636,87 SIT ter odvetniški stroški v višini 53.856,00 SIT.

Pritožbeno sodišče je umik pritožbe v delu, ki se nanaša na nepriznanje zamudnih obresti vzelo na znanje v skladu z določbo 2. odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v preostalem delu pa je pritožba drugega upnika neutemeljena.

Zaradi delnega umika pritožbe je pritožbeno sodišče presojalo pritožbo drugega upnika zgolj v delu, ki se nanaša na nepriznanje prednostnega poplačila upnikovih izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je to svojo odločitev obrazložilo z ugotovitvijo, da so upnikovi stroški nastali še pred pristopom k že začeti izvršbi oziroma da niso bili v korist drugemu upniku (L. Š.). Pritožba je v tem delu povsem pavšalna, saj upnik v njej navaja zgolj dejstvo, da ZIZ v 197. členu ne ločuje izvršilnih stroškov različnih upnikov, predvsem pa pritožba ne vsebuje navedb o nestrinjanju z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da upniku določenih priglašenih stroškov ne prizna. Šele v vlogi z dne 23.03.2007, s katero je delno umaknil pritožbo, je upnik smiselno navedel, da vztraja pri vseh priglašenih stroških (kar očitno pomeni, da je zanj sporno tudi to, da mu sodišče ni priznalo vseh priglašenih stroškov), vendar pa teh navedb pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi ni upoštevalo, saj so bile podane po izteku pritožbenega roka. V zvezi z nepriznanjem prednostne pravice do poplačila upnikovih stroškov pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče upniku priznalo stroške za vlogi z dne 29.05.2003 in 13.06.2006 (pravilno 13.06.2003), ki se nanašata na čas pred njegovim pristopom k že začeti nepremičninski izvršbi, nadalje mu je priznalo še stroške za vlogo z dne 16.09.2006, v kateri je upnik izračunal svojo terjatev in stroške izvršitelja, ki je opravil ponoven rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (pri čemer je bil rubež te iste nepremičnine opravljen že na predlog upnice L. Š.). Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da so ti stroški nastali še pred pristopom k nepremičninski izvršbi oziroma niso bili v korist tudi drugemu upniku, kar pomeni, da niso prispevali k opravi predmetne nepremičninske izvršbe. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč določbe 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila po 1. točki 1. odstavka 197. člena ZIZ sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe. Ker upniku priznanih stroškov tudi po zaključku pritožbenega sodišča ne moremo uvrstiti v to kategorijo, pritožba pa je v tem delu čisto pavšalna in ne pove, zakaj oziroma v čem so omenjena dejanja prispevala k nepremičninski izvršbi, je pritožbeno sodišče, ki tudi drugih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni zasledilo, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo drugega upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.