Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke z dne 5.7.1999 zavrglo. Proti sklepu se je tožnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega prvostopenjskega sklepa. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči tožbe, predno je odločilo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila vseh stroškov postopka. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa. Po določbi 171. čl. ZPP se v primeru, če je stranka popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, stroški tolmača izplačajo iz sredstev sodišča. Na podlagi 62. čl. Ustave Republike Slovenije in splošno veljavnih načel mednarodnega prava in 49. čl. Ustave ZR Jugoslavije ima tožnik pravico, da v postopku uporablja svoj materni jezik. Pri takem stališču je tudi praksa Evropskega sodišča za ljudske pravice ter zavrnitev pravne pomoči za revno stranko predstavlja kršitev njene pravice do sodišča. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je zaradi enostavnosti pritožnika poimenovalo tudi za tožnika, njegovo vlogo z dne 5.7.1999 pa za tožbo. Pritožnik ne oporeka ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je 5.7.1999 podal na sodišče vlogo, ki jo je poimenoval za tožbo, v tujem jeziku in da ni ravnal po dveh sklepih prvostopenjskega sodišča, s katerimi ga je le to, na podlagi 1. odst. 108. čl. ZPP, pozvalo k popravi vloge ter ga opozorilo na posledice morebitne opustitve (4. odst. 108. čl. ZPP). Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Razumljivost vloge je procesna predpostavka. Šele, če je vloga razumljiva, torej sestavljena v jeziku, v katerem sodišče posluje, je mogoče presojati ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Procesno razmerje med osebo, ki vloži na sodišče določeno vlogo in sodiščem, se ustanovi šele, če je vloga sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo. Z vlogo, ki je sodišče ne razume, se postopek ne začne in vlagatelj ne pridobi položaja pravdne stranke. Zato taka oseba ni upravičena, da predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, saj se pravdni postopek z nerazumljivo vlogo ne more začeti (168. čl. ZPP). S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, čeprav je bila ta dana v roku za popravo njegove vloge z dne 5.7.1999, potemtakem ni prekršilo nobene od določb ZPP. Ob neprerekani ugotovitvi, da pritožnik prevoda vloge z dne 5.7.1999 ni poslal v roku, ki ga je za to določilo sodišče, se izkaže, da je izpodbijana odločitev pravilna. Z izpodbijano odločitvijo tudi ni bila prekršena katera od ustavnih določb Republike Slovenije in pravil mednarodnih konvencij (Ustava ZR Jugoslavije pa v Republiki Sloveniji ni pravni vir). Pritožniku je enako kot vsaki pravdni stranki zagotovljena pravica uporabljati svoj jezik v okviru iz 102. čl. ZPP tako, da mu je zagotovljeno prevajanje po tolmaču. Ker pa tožnik z vlogo z dne 5.7.1999, ki jo je sam poimenoval za tožbo, pravdnega postopka ni sprožil, do zagotavljanja te pravice še ni prišlo. Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlog ni izpolnjen. Ker sodišče prve stopnje v postopku tudi ni storilo katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti je pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP).