Jedro

Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi na podlagi izvršljive, a ne pravnomočne upravne odločbe. Dejstvo, da je zoper takšno odločbo vložena pritožba, ne vpliva na zemljiškoknjižni vpis, če je bila odločba vročena stranki in če pritožba ne zadrži njene izvršitve. V pritožbenem postopku zoper zemljiškoknjižni sklep ni dovoljeno navajati novih dejstev in novih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Zaznamba vložene pritožbe pri vl. št. 1359 k.o. ... se izbriše.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo ugovor P. G. in R. G. in odločilo, da ostane sklep Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Dn. št. 2751/99 z dne 20.10.1999 v veljavi. Proti sklepu se pritožujeta P. G. in R. G. brez navedbe pritožbenih razlogov. Navajata, da sta ugovoru priložila enotno gradbeno dovoljenje št. 351-573/98-04MG z dne 6.8.1999, ki je krovno dovoljenje za gradnjo. Kljub temu pa sodišče ni ugodilo ugovoru. Pritožbi prilagata sklep Inšpektorata za okolje in prostor OE Kranj, št. 356-02-04-6/99- ŠE z dne 13.9.1999, ki se nanaša na odločbo, ki je konkretno podlaga za vpis zaznambe in govori o ustavitvi in odpravi doslej opravljenih izvršilnih dejanj. Pritožba ni utemeljena Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo ugovor z obrazložitvijo, da se izpodbijana zaznamba iz zemljiške knjige lahko izbriše le na način in pod pogoji, kot je navedeno v tretjem odstavku 76. č. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - ZUN-G (Ur.l. SRS, št. 18-931/1984 in spremembe in dopolnitve: št. 37/85, št. 29/86, št.43/89, št.5/90, Ur.l. RS, št. 3/91, št.10/91, št. 17/91, št. 55/92, št.13/93, št. 18/93, št.47/93, št. 71/93, št. 29/95 ter št. 44/97). Skladno s citirano določbo se izbriše zaznamba na predlog organa urbanistične inšpekcije, lahko pa tudi na predlog investitorja oz. lastnika objekta zgrajenega brez predpisanega dovoljenja, če predlogu priloži gradbeno dovoljenje oziroma pravnomočno odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za situacijo iz 51.člena ZUN- G. Ugovorne navedbe, da je zoper odločbo, ki je podlaga za vpis, vložena pritožba, ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijane zaznambe. Prvo sodišče je postopek zaznambe prepovedi (76.c člen ZUN-G) po uradni dolžnosti izvedlo na podlagi izvršljive odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike, opr. št. 356-02-04-6/99ŠE z dne 31.5. 1999. Po določbi 3.točke drugega odstavka 270.člena Zakona o upravnem postopku se upravna odločba izvrši, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži njene izvršitve. Ker v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper citirano odločbo ne zadrži njene izvršitve, je zemljiškoknjižno sodišče postopalo pravilno, ko je odredilo ustrezni zemljiškoknjižni vpis. Navedena upravna odločba je javna listina, ki jo je upravna enota (konkretno: Inšpektorat RS za okolje in prostor) v skladu s s prvim odstavkom 76.č. člena ZUN-G v zvezi s 24.členom ZK poslala zemljiškoknjižnemu sodišču, da odredi zaznambo prepovedi pri vl.št.1359 k.o. ... tako, kot izhaja iz izreka poslane odločbe. Po določbi prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 63.členom ZK je javna listina tista listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svojih pristojnosti. Takšna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Zgolj pojasniti je treba, da v tem postopku, ki je bil izveden po uradni dolžnosti, pritožnika kljub temu, da se sklicujeta na pridobljeno gradbeno dovoljenje, v nasprotju z zakonom (ZUN-G) ne moreta doseči izbrisa zaznambe. Pač pa lahko po določbi tretjega odstavka 76.č. člena ZUNG pritožnika vložita predlog za izbris zaznambe, če predlogu priložita gradbeno dovoljenje. Pritožnika v pritožbi navajata nova dejstva in nov dokaz, ko prilagata sklep Inšpektorata za okolje in prostor OE Kranj št.356-02-04-6/99-ŠE z dne 13.9.1999, po katerem se upravna izvršba ustavi in se razveljavijo doslej opravljena izvršilna dejanja. Slednjega v pritožbenem postopku ni moč obravnavati zaradi prepovedi navajanja novih dejstev in novih dokazov. Zakon (ZZK) v določbi 92. člena izrecno določa, da pritožnik v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. To je posledica dejstva, da je pri odločanju o utemeljenosti predloga za vpis, zemljiškoknjižno sodišče vezano na tisto stanje v zemljiški knjigi, kakršno je bilo v trenutku prejema listine, ki je bila podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Novi dokazi so torej tisti, ki v prvostopnem postopku niso bili navedeni, ne glede na to, ali so ti dokazi takrat že obstajali in ali sta pritožnika zanje vedela. Po opisanem se tako izkaže, da je bilo treba po določbi 2. točke 95. člena pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter odrediti izbris zazanambe pritožbe. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.