Jedro

V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za zavarovanje dokazov.

2.Predlagatelja sta zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj predlogu za zavarovanje dokazov ugodi, podredno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da je nekritično sledilo navedbam nasprotnih udeležencev. Poudarjata, da sta že pred postopkom zagotovila strokovno mnenje, s tem pa tudi osnovala vse za postopek potrebne navedbe. Ne drži, da bi potrebovala informacije o načinu začasne sanacije strehe. Življenjsko nesprejemljivo je pričakovati, da bosta do konca postopka trpela puščanje strehe v svojo nepremičnino. Vendar pa se obenem s popravilom strehe izpostavita tveganju, da svojih trditev v tem postopku ne bosta mogla dokazati, in s tem visokemu stroškovnemu tveganju neporazdelitve bremena med etažne lastnike (glede na mnenje strokovnjaka ni mogoča zgolj delna sanacija strehe). Stališče sodišča ne prispeva k njuni pravni varnosti in jima ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva. Ni si mogoče predstavljati, v čem bi bila nasprotna udeleženca oškodovana z izvedbo takega dokaza. Napačna je ugotovitev sodišča, da ni nobenih ovir, da bi predlagatelja sanirala streho (tudi) v predlagajočem obsegu. Za to ugotovitev sklep nima razlogov in ga ni mogoče preizkusiti. V primeru sanacije strehe v predlaganem obsegu bo postopek dokazovanja otežen ali onemogočen, to pa pomeni bistveno oviro, zaradi katere predlagatelja ne bosta mogla uveljaviti svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva - konkretno predloga za nadomestitev soglasja etažnih lastnikov. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 264. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj ni upoštevalo, da že s potekom časa grozi sprememba dejanskega stanja objekta, ki bi lahko onemogočila kasnejše ugotavljanje ključnih okoliščin, in je treba nemudoma ugotoviti, katera dela so nujno potrebna za reševanje akutno ogrožujočega stanja strehe. Glede na trajanje sodnih postopkov bi moralo sodišče ravnati s posebno skrbnostjo, da se zaščiti interes stranke, ki zasleduje ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja.

3.Drugi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo argumentirano nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev stroškov odgovora na pritožbo predlagateljema, saj gre pri njunih predlogih za očitno zlorabo postopka.

4.Prva nasprotna udeleženka je sporočila, da na očitno neutemeljeno pritožbo ne bo odgovarjala.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predlagatelja sta v tem nepravdnem postopku kot manjšinska solastnika nepremičnin predlagala nadomestitev soglasja ostalih dveh solastnikov za sklenitev posla v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje nepremičnine (149. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pri tem sta trdila in dokazovala, da je nujno potrebna takojšnja celovita sanacija strehe, saj je zaradi zamakanja že ogroženo njuno mansardno stanovanje, zaradi odpadanja strešne konstrukcije pa obstaja tudi nevarnost za bližnjo okolico stavbe. Med postopkom sta predlagala izdajo začasne odredbe z identično vsebino predlogu za ureditev razmerja. Po pravnomočni zavrnitvi tega predloga sta predlagala še zavarovanje dokazov s postavitvijo sodnega izvedenca in cenilca za strehe ter opravo ogleda, pri čemer sta v utemeljitev navedla, da morata vedeti, ali je delna sanacija strehe (na katero naj bi ju napotilo sodišče ob zavrnitvi predloga za začasno odredbo) sploh upravičena, ekonomsko utemeljena ter katera dela so potrebna za izvedbo sanacije. Navedla sta tudi večje število vprašanj, ki naj se zastavijo izvedencu v zvezi z delno in celovito sanacijo strehe. Kot razlog za bojazen, da dokazov kasneje ne bo mogoče izvesti oz. bo to oteženo, sta se sklicevala na njuno morebitno izvedbo delne sanacije in na potek časa, zaradi česar grozi sprememba dejanskega stanja objekta.

7.Sodišče prve stopnje je kot dva ključna razloga za zavrnitev predloga za zavarovanje dokazov navedlo: 1) da navedbe predlagateljev ne utemeljujejo zavarovanja dokazov, ampak kažejo na to, da želita pridobiti informacije o načinu začasne sanacije strehe oz. celo pridobiti dokaze za svojo bodočo trditveno podlago v postopku, čemur pa postopek zavarovanja dokazov ni namenjen, ter 2) da tudi potek časa ne predstavlja utemeljene bojazni v smislu prvega odstavka 264. člena ZPP, saj se bo med postopkom postavljeni izvedenec lahko na kraju samem prepričal o morebitnih opravljenih posegih in napravljenih spremembah na strehi in tudi podal mnenje o (ne)potrebnosti ali nujnosti takšnih posegov.

8.Strinjati se je z zaključkom sodišča, da navedbe predlagateljev ne utemeljujejo ugoditve njunemu predlogu za zavarovanje dokazov. Iz njunih navedb ni razvidno, da bi bil predlog za zavarovanje dokazov namenjen ugotavljanju v postopku že zatrjevanih dejstev (nujnost celovite sanacije strehe1), temveč je očitno, da je namenjen poizvedovanju glede obstoja drugih (še nezatrjevanih) dejstev (smotrnost delne sanacije strehe), v zvezi s katerimi (do sedaj) sploh nista postavila ustreznega predloga. Dejansko gre v konkretnem primeru za poizvedovalna (informativna) dokazna predloga, kar pa je nekaj drugega kot predlog za zavarovanje dokazov. V takšnem predlogu je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).

9.Tudi navedbe predlagateljev o njuni bojazni, da trditev v predlogu ne bosta mogla dokazati, če se bosta sama lotila sanacije strehe, ne predstavljajo razlogov za uporabo procesnega instituta zavarovanja dokazov. Pritrditi je treba razlogom prvostopenjskega sodišča (tč. 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj saniranje strehe ne bo predstavljalo nobene ovire za dokazovanje predlagateljev, za katera dela je bila potrebna nadomestitev soglasja ostalih solastnikov oziroma zakaj navedena okoliščina ne more vplivati na uspeh dokazovanja.

10.Sklicevanje na potek časa kot obstoj druge vrste nevarnosti, zaradi katere naj bi bilo dokazovanje predlagateljema kasneje onemogočeno ali oteženo, pa v konkretnem primeru ni utemeljeno zato, ker ne gre za nevarnost, ki bi bila lahko v škodo njunemu dokazovanju. Relevantno bo namreč dejansko stanje strehe ob koncu postopka. To stanje se bo brez popravil kvečjemu poslabševalo, kar pa je očitno le v korist predlagateljev, ki zagovarjata nujnost popolne sanacije strehe.

11.Vse ostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo izrecno, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno hkrati s končno odločitvijo o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Kar sta dokazovala s predložitvijo predpravdnega izvedenskega mnenja z dne 14. 5. 2024 in njegove dopolnitve z dne 26. 9. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 149 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 264

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.