Up-54/96

24.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.D. iz Ž. na seji senata dne 24.4.1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A.D. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 9.11.1995, opr.št. II Ips 591/95 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 6.1.1995, opr. št. Cp 1176/94 ter sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota na Ptuju z dne 7.6.1994, opr.št. P 683/88 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v:

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedene sodbe, s katerimi so sodišča odločala o tožbi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti pešpoti, odstranitve ovir ter izstavitve zemljiškoknjižne listine ter o nasprotni tožbi zaradi prenehanja služnosti.

2.Navaja, da ustavno pritožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka in trdi, da tožbeni zahtevek, kateremu so sodišča ugodila, ni utemeljen.

3.Ustavna pritožba ni bila popolna, saj pritožnica v njej ni navedla, katere človekove pravice so ji bile z izpodbijanimi sodbami kršene (čl.53 Zakona o Ustavnem sodišču - Ur.l.RS št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), pa tudi iz vsebine navedb o tem ni bilo mogoče smiselno sklepati. Z dopisom z dne 27.3.1996 jo je zato Ustavno sodišče v skladu s čl. 54/2 ZUstS pozvalo k ustrezni dopolnitvi ustavne pritožbe in jo ob tem opozorilo na posledice po 4. alinei prvega odstavka 55. člena ZUstS.

4.Dne 5.4.1996 je pritožnica Ustavnemu sodišču na ta dopis odgovorila. Katere človekove pravice ali temeljne svoboščine naj bi bile z izpodbijanimi sodbami kršene, ponovno ne navaja in tudi iz vsebine navedb o tem ni mogoče sklepati.

5.Ustavno sodišče ni instančno sodišče sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in kršitve materialnega in procesnega prava ter nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja same po sebi ne utemeljujejo ustavne pritožbe. V postopku odločanja o ustavni pritožbi proti sodbam sodišč v pravdnem postopku Ustavno sodišče v skladu s 50. členom ZUstS preizkuša le, ali so bile s sodbami ali sklepi v teh postopkih kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Iz tega razloga ZUstS zahteva, da pritožnik navede, katere ustavne pravice so mu bile z izpodbijanimi odločbami kršene. Pritožnica kljub temu, da jo je Ustavno sodišče pozvalo k dopolnitvi vloge in jo ob tem opozorilo na posledice nedopolnitve, v določenem roku ustavne pritožbe ni ustrezno dopolnila, saj ni navedla človekovih pravic, za katere meni, da so ji bile kršene. Ker tudi iz vsebine ustavne pritožbe vsaj smiselno ne izhaja, da pritožnica zatrjuje kršitev določenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, je ustavna pritožba nepopolna in je ni mogoče obravnavati ter jo je zato potrebno zavreči.

6.Ustavno sodišče je sklep sprejelo na podlagi 4. alinee 1. odstavka 55. člena ZUstS v senatu v sestavi mag. Janez Snoj, dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj