Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo. Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo na nepremičnine odložilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 215/2021. 2. Upnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo sklepa tako, da se izvršba ne odloži, podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za dolžnike. Očita, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da sodišče ni upoštevalo sodne poravnave, ki je bila sklenjena med strankami tega izvršilnega postopka. Ta predstavlja izvršilni naslov. Z njo so dolžniki drugače in na novo definirali pravice in obveznosti iz naslova upniško dolžniškega razmerja, zato upnika subjektivne meje pravnomočnosti v pravdi III P 156/2020 ali I Pg 215/2021, ki ni tožena stranka v navedenih zadevah, niti teoretično ne morejo zadeti. Dolžnikom očita zlorabo procesnih pravic, kot tudi goljufivo ravnanje s tem, ko so vložili tožbo na ničnost notarskega zapisa pred sklenitvijo sodne poravnave. Mnenja je, da ni pošteno, moralno in zakonito, da je sodišče po uradni dolžnosti odložilo izvršbo po tem, ko so se dolžniki zavezali k izpolnitvi dolga v sodni poravnavi. Poudari, da je bil notarski zapis sklenjen med K. d.d. in dolžniki, izpodbijani sklep pa o odločilnih dejstvih glede subjektivnih mej pravnomočnosti nima razlogov. Upnik še meni, da dolžniki nimajo izgleda za uspeh s tožbo glede na stečaj družbe K. d.d. 3. Dolžniki na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bistveno, da je zoper dolžnike dovoljena izvršba in teče postopek izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova: neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 432/2011 z dne 23. 6. 2011, v katerem sta prvotna upnica K. d.o.o. in dolžniki sklenili pogodbo o finančnem leasingu in sporazum o zavarovanju denarne terjatve. Izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Lendavi I 53/2019 z dne 4. 3. 2019 in nadaljevana na dodatna sredstva izvršbe s sklepom Okrajnega sodišča v Lendavi I 53/2019 z dne 16. 10. 2019, na predlog upnika, ki je z notarskimi zapisi1 izkazal prehod terjatve nanj in s tem aktivno legitimacijo za vodenje postopka (prvi odstavek 24. člena ZIZ).2 Na podlagi pravil o krajevni pristojnosti je bila oprava izvršbe na del nepremičnin odstopljena Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.3 Za izterjavo predmetne terjatve tako sicer tečeta dva samostojna in ločena postopka, pri čemer postopek pred Okrajnim sodiščem v Lendavi I 53/2019 predstavlja temeljni postopek, saj je sodišče v njem odločilo o dovolitvi izvršbe.

6. Držijo pritožbene navedbe, da so stranke sklenile sodno poravnavo dne 27. 10. 2020, in sicer na naroku, na katerem je Okrajno sodišče v Lendavi odločalo o ugovoru in da so stranke z navedeno sodno poravnavo na novo uredile medsebojno razmerje. Vendar to še ne pomeni, da je notarski zapis izgubil lastnost samostojnega pravnega posla in da odlog izvršbe zaradi vložitve tožbe na ničnost tega notarskega zapisa ni mogoč. Sodišče prve stopnje je namreč po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Lendavi I 53/2019 (uradni zaznamek l. št. 103) ugotovilo, da je bila izvršba, ki je bila na podlagi sklenjene sodne poravnave odložena do 31. 8. 2023 (sklep I 53/2019 z dne 28. 10. 2020), s sklepom I 53/2019 z dne 5. 8. 2021 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 762/2011 z dne 30. 11. 2021 nadaljevana, saj dolžniki niso pravočasno izpolnili obveznosti iz sodne poravnave. Nepravočasno izpolnjevanje obveznosti v skladu z določbo sodne poravnave pomeni, da se je slednja štela za razveljavljeno in je v veljavo stopila prvotna obveznost dolžnikov po sklepu o izvršbi, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve. S sklenjeno sodno poravnavo tako ni bilo poseženo v veljavnost notarskega zapisa, saj je le ta štela za razveljavljeno. Sodišče prve stopnje je iz tega razloga utemeljeno ni upoštevalo. Pritožbo, ki se zavzema za nasprotno, je po obrazloženem zavrniti, prav tako pritožbeno stališče, da predmetna sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov v predmetnem postopku.

7. Pravilno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je odložilo izvršbo iz razloga sproženega pravdnega postopka, v katerem dolžniki uveljavljajo razloge ničnosti pravnega posla, ki je zapisan v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Sprejeta odločitev ima podlago v določilu 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.

8. Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec odlog izvršbe opredelil tako, da je za dolžnika potrošnika enostavno dosegljiv, pri čemer lahko o njem odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti, kot je to v obravnavanem primeru.4 Edini pogoj v slednji situaciji je, da je dolžnik potrošnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa (peti odstavek 74. člena ZIZ).

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo (III P 156/2020, sedaj I Pg 215/2021). Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki.5 S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.

10. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (2. in 4. točka) ugotovilo obstoj zahtevanih pogojev in izvršbo utemeljeno odložilo, potem ko je citiralo zakonsko določbo (3. točka obrazložitve), na katero je oprlo odločitev. Pritožbena graja o odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih zato ni utemeljena.

11. Kar se tiče pritožbenih očitkov o ravnanju dolžnikov, ki so po vložitvi tožbe sklenili sodno poravnavo, sodišče druge stopnje odgovarja, da jim slednje ne jemlje pravice, da s tožbo uveljavljajo ničnost notarskega zapisa, saj v izvršilnem postopku te možnosti niso imeli.

12. V zvezi z upnikovo napovedjo uspeha dolžnikov v pravdi, je pojasniti, da je glede na zakonsko ureditev ta presoja potrebna le v primeru, ko tožba na ničnost pravnega posla v notarskem zapisu še ni vložena,6 ne pa, če je že vložena,7 kot je primer v obravnavani zadevi.

13. Uspeh dolžnika v pravdi ima učinek na tek izvršilnega postopka, saj povzroči ustavitev postopka (šesti odstavek 58. člena in prvi odstavek 76. člena ZIZ). Kot že obrazloženo, izvršilni postopek teče na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova. V primeru morebitne ugotovitve ničnosti le tega v pravdnem postopku, bo to onemogočalo nadaljnji tek predmetnega izvršilnega postopka, v katerem je na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ aktivno legitimiran upnik. Pritožbeno stališče, da na upnika odločitev v pravdi ne bo imela vpliva, je zato zmotno.

14. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

15. Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 SV 294/2012 z dne 27. 2. 2012, SV 122/2018 z dne 19. 3. 2018, SV 179/2018 z dne 20. 4. 2018. 2 Upnik je vstopil v upniško dolžniško razmerje in v vsa procesna ter materialna upravičenja. 3 Sklep Okrajnega sodišča v Lendavi I 53/2019 z dne 15. 12. 2021. 4 Z navedenim pristopom zakonodajalca se zasleduje najbolj celovito varstvo potrošnika. Ne gre le za odločanje o predhodnem vprašanju, ampak celovito dokončno varstvo glede ničnosti, tudi zmožnostjo izbrisnega zahtevka glede hipoteke in zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. S tem se tudi ohranja temeljni namen izvršilnega postopka, ki je v prisilni izterjavi obveznosti izvršilnega naslova, posebno vsebinsko varstvo potrošnikov pa se prepušča ločenemu postopku. 5 Zakon o varstvu potrošnikov – ZVPot, veljaven v času sklenitve notarskega zapisa, je potrošnika definiral v 2. točki 1. člena kot fizično osebo, ki pridobiva in uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne in pridobitne dejavnosti. Po sedaj veljavni ureditvi je potrošnik opredeljen kot fizična oseba, ki pridobiva in uporablja blago, storitev in digitalno vsebino za namene zunaj njegove poklicne in pridobitne dejavnosti (18. točka prvega odstavka 4. člena ZVPot-1). 6 Če tožba še ni vložena, sodišče napoti dolžnika, da v 30 dneh vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in za ta čas odloži izvršbo, razen, če iz trditev dolžnika in izvršilnega naslova očitno izhaja, da dolžnikov nima izgledov za uspeh (peti odstavek 74. člena ZIZ). 7 Če je dolžnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 3. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča (peti odstavek 74. člena ZIZ).