Jedro

Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v izpodbijanem delu odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih ločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo sklepa (Pd 70); ugotovilo, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica upnika na premičninah, navedenih v 2. točki, ter upravitelju naložilo, da se terjatev tega upnika prednostno poplača iz tega premoženja.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila izločitvena upnika, ki sta izločitveno pravico prijavila hkrati z vložitvijo pritožbe. Navajata, da imata na premičninah lastninsko pravico, ki sta jo uveljavljala tudi v izvršilnem postopku nad dolžnico. Dolžnica na premičninah v času rubeža ni imela lastninske pravice, zato ne sme priti do prodaje premoženja.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi 303. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) lahko vsak upnik prereka pravočasno prijavljeno terjatev ali ločitveno pravice drugega upnika. Tudi izločitveni upnik mora v stečajnem postopku prijaviti svojo izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, in to v treh mesecih po začetku stečajnega postopka. Kasnejša prijava sicer nima za posledico izgube izločitvene pravice (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), ima pa kasnejša prijava lahko vpliv na druge pravice izločitvenega upnika. Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Višje sodišče je zato pritožbo upnikov zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi še ni začelo postopka prodaje, višje sodišče na bistvo pritožbenih navedb, te pa se nanašajo na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, ne odgovarja, saj niso bistvene za odločitev.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.