Jedro

Na strani preživninskega upravičenca spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval zvišanje preživnine, ne izključujejo njenega znižanja na zahtevo zavezanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in je preživnino, ki jo plačuje za ml. toženca, s 15.6.1998 znižalo od 20.260,90 SIT na 15.000,00 SIT mesečno.

Proti taki odločitvi se zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje toženec.

Predlaga, da se sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Opozarja na napake glede ugotovljenih izdatkov na strani toženca, ki za mesec maj 1999 niso 15.000,00 SIT, ampak cca 25.000,00 SIT, povprečna plača toženčeve matere pa ni 102.000,00 SIT, ampak 83.700,00 SIT. Sodišče tudi ni upoštevalo, da tožnik vsako leto za sina uveljavlja 50 % dohodninsko olajšavo. Dodatno pritožnik poudarja in opisuje izredno skromne stanovanjske razmere - vključno z opremo - v katerih z mamo živita. Ker so toženčeve potrebe z leti narasle, bi bila na mestu tožba za zvišanje preživnine, saj sama valorizacija ne sledi povečanju otrokovih potreb zaradi rasti in razvoja. Dodaja še, da zaradi tožnikove, sicer svobodne odločitve za novo družino in otroke, ne smejo biti prikrajšane pravice že rojenih otrok.

Tožnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je osebni dohodek realno gledano na obeh straneh še vedno približno enak. Veliko njegovih stroškov, kot n.pr. 15.000,00 SIT mesečno za varstvo hčere Petre, sodišče ni upoštevalo, po drugi strani pa tudi ne toženčeve štipendije 20.000,00 SIT. Enako kot on pa dohodninsko olajšavo 50 % uveljavlja tudi toženčeva mati. Predlaga, da se pritožba zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sicer načelno mogoče pritožbenemu stališču, da bi bilo zaradi z leti povečanih toženčevih potreb prej umestno zvišanje kot pa znižanje preživnine zanj, vendar je treba ob tem upoštevati konkretne dane okoliščine. Te pa, kot po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenjuje in utemeljuje že prvo sodišče, narekujejo znižanje tožnikovega preživninskega prispevka. Čeprav so se razmere v času po določitvi preživnine po nedvomno pravilni prvostopenjski ugotovitvi spremenile na obeh straneh, pa je sprememba na tožnikovi strani zaradi rojstva še dveh otrok taka, da ne glede na uvodoma omenjene verjetno povečane toženčeve potrebe upravičuje sprejeto odločitev o delni ugoditvi tožnikovemu zahtevku. Načelo prednosti prej rojenega otroka, kakršno predlaga pritožba, seveda pri določanju preživnine ni upoštevno, saj se breme preživljanja mora sorazmerno porazdeliti.

Prvo sodišče je zelo natančno in poglobljeno primerjalo premoženjski položaj obeh družin, tožnikove in toženčeve, po spremembah in na taki podlagi ustrezno pretehtano odločilo. Morebitne računske napake, na katere opozarja pritožba, pri tem niso bistvenega pomena in celovito gledano pravilnih prvostopenjskih zaključkov ne morejo spremeniti.

Pritožbeno sodišče torej poleg povedanega pregledne in tehtne razloge izpodbijane sodbe sprejema, in povzema, da jih ne bi ponavljalo. Ker tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je zato sodbo prve stopnje potrdilo (člen 368 ZPP/77).