Jedro

Z ugovorom pobotanja se uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 2.točke (glede obresti od 147.672,20 SIT za čas od 4.1.1996 do 25.5.1998) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi razveljavilo za 147.672,20 SIT (1.točka izreka) in razsodilo, da sklep o izvršbi za 142.127,80 SIT z obrestmi od 4.1.1996 ter za obresti od 147.672,20 SIT za čas od 4.1.1996 do 25.5.1998 in izvršilne stroške ostane v veljavi (2.točka izreka). S 3.točko izreka je bilo toženi stranki naloženo plačilo pravdnih stroškov.

Zoper tisti del 2.točke izreka, s katerim je sklep o izvršbi ostal v veljavi za obresti od 147.672,20 SIT se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila dne 25.5.1998 podpisana izjava o pobotu oz. kompenzaciji za vzajemne terjatve v višini 147.672,20 SIT. Vendar pa terjatvi strank nista ugasnili tega dne, ampak po 2.odst. 337.čl. ZOR na dan, ko sta si stopili nasproti. Tega dne pa sodišče ni ugotavljalo in je zato dejansko stanje ugotovljeno nepopolno.

Pritožba ni utemeljena.

Izjava o pobotu - kompenzaciji z dne 25.5.1998 po oceni pritožbenega sodišča ni pobotna izjava v smislu 337.čl. ZOR. Z izjavo je namreč ena od strank pobot medsebojnih terjatev v znesku 147.672,20 SIT le predlagala, druga pa je predlog nato sprejela. Šlo je torej za t.i. "pogodbeno pobotanje" v okvirih iz sporazuma strank - torej le za 147.672,20 SIT (brez obresti). Pritožba tožene stranke pa ne bi bila utemeljena niti v primeru, da bi se zadeva presojala na podlagi 337.čl. ZOR. Tožena stranka s pobotno izjavo uveljavlja, da je terjatev tožnika ugasnila zaradi nasprotne terjatve toženca. Da je ta terjatev zapadla pred datumom pobotne izjave - in kdaj se je to zgodilo - dokazuje tisti, ki se na nasprotno terjatev sklicuje. Ker tožena stranka trditev o tem ni postavila, jih sodišče ni bilo niti dolžno in niti upravičeno ugotavljati po uradni dolžnosti. O pobotanju je pač odločilo v okvirih, ki jih je v svoji vlogi z dne 12.2.1999 postavil toženec sam.

Glede na vse to pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere po 2.odst. 365.čl. ZPP/77 pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo v izpodbijanem delu po 368.čl. ZPP/77 potrditi.