Jedro

Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90 % vseh delnic z glasovalno pravico, se ne uporabljajo določbe zakona, ki „ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo“ (1. člen ZPre-1, temveč določbe zakona, ki „ureja gospodarske družbe“ (prvi odstavek 68. člena ZPre-1).

Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem. Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).

Domneva se, da je odpravnina primerna, če je ponujeno enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Ta domneva je izpodbojna, saj lahko izključeni manjšinski delničarji (pod pogoji iz ZGD-1) uveljavljajo, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. In to ne glede na to, da v primeru izključitve manjšinski delničarji nimajo pravice izbirati med denarno odpravnino po ZGD-1 in odpravnino po ZPre-1, ter da zaradi posebne ureditve primerne odpravnine v samem postopku izključitve manjšinskih delničarjev odpade vrsta sicer predvidenih formalnosti v postopku priprave in izvedbe skupščine, ki jih določa ZGD-1 ter se večinoma nanašajo na določanje višine denarne odpravnine in zagotavljanje informacijskih upravičenj manjšinskih delničarjev, vključno z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsak udeleženec trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je (z vmesnim sklepom) ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za sodni preizkus in določitev primerne denarne odpravnine.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnih udeležencev in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Zato je prvi nasprotni udeleženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo sklepov sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo predloga. Pri tem je zahteval povrnitev revizijskih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Prvi nasprotni udeleženec je revizijo dopolnil, vendar po izteku roka za revizijo. Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo posredovanega dopisa Vrhovnega državnega tožilstva z dne 18. 4. 2013 (priloge B54).(1)

5. Revizija je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru prerekal revizijske navedbe. Prvenstveno je predlagal zavrženje revizije, podrejeno pa njeno zavrnitev. Pri tem je zahteval povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Na revizijo so odgovorili tudi (izključeni) manjšinski delničarji A. d. d. Prerekali so revizijske navedbe in predlagali zavrnitev revizije. Pri tem so zahtevali povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Iz podatkov sodnega/poslovnega registra izhaja, da je bil nad drugim nasprotnim udeležencem 2. 8. 2013 začet stečajni postopek. Ker pa so bila pred posledično prekinitvijo postopka v postopku z revizijo opravljena že vsa procesna dejanja oziroma potekli roki zanje, ni bilo ovir za izdajo revizijske odločbe, ki je procesno dejanje izključno samo revizijskega sodišča. Zaradi izdaje revizijske odločbe pa tudi niso bila kakorkoli ogrožena procesna upravičenja strank.(2) Neizpodbijane dejanske ugotovitve.

8. Nasprotni udeleženci so imeli pred objavo prevzemne ponudbe [22. 2. 2008] skupaj v lasti 50,42% (vseh) delnic A. d. d. [135.300 delnic od skupno 268.321 delnic].

9. Nasprotni udeleženci so na podlagi prevzemne ponudbe pridobili dodatnih 47.730 delnic A. d. d., tako da so skupaj imeli v lasti 68,21% delnic A. d. d. 10. Po zaključenem postopku v zvezi s prevzemno ponudbo so nasprotni udeleženci pridobili še dodatne delnice, tako da so skupaj imeli v lasti preko 90% delnic A. d. d. 11. 20. 5. 2008 (v roku treh mesecev po objavi prevzemne ponudbe) so nasprotni udeleženci na skupščini A. d. d. izglasovali sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (nasprotne udeležence), ki je vpisan v sodnem registru.

12. Vrhovno sodišče je na podlagi vložene revizije preizkusilo, ali je bilo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo.

Uporabljeni predpisi.

13. Po določbi prvega odstavka 68. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) se za postopek izključitve manjšinskih delničarjev smiselno uporabljajo določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Določbe ZGD-1 se uporabljajo tudi za sodni preizkus denarne odpravnine (prvi odstavek 607. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1). Ker manjšinski delničarji nimajo možnosti izpodbijati skupščinskega sklepa o svoji izključitvi iz družbe (zakon namreč daje prednost interesom družbe oziroma glavnega delničarja, da neovirano izvede nameravano korporacijsko dejanje), lahko namreč (zaradi varovanja svojega premoženjskega interesa) na podlagi drugega odstavka 388. člena ZGD-1 zahtevajo sodni preizkus primernosti ponujene denarne odpravnine.

14. Določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) se za sodni preizkus denarne odpravnine uporabljajo le podrejeno (prvi odstavek 607. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1).

Revizija je dovoljena.

15. Po določbi šestega odstavka 607. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 je v postopku sodnega preizkusa (primernosti) denarnega nadomestila oziroma denarne odpravnine, določene v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZPre-1, vedno dovoljena revizija. Njena dovoljenost ni odvisna od vrednosti spornega predmeta.(3) (4) (5) Revizija ni utemeljena.

16. Po prvem odstavku 68. člena ZPre-1 se za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90% vseh delnic z glasovalno pravico, uporabljajo »določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe«, torej določbe (384.-388. člena) ZGD-1 kot matičnega korporacijskega zakona. Posebna ureditev velja le za ponudbo denarnega nadomestila manjšinskim delničarjem za njihove delnice.(6) Z drugim odstavkom 68. člena ZPre-1 je namreč določeno, da jim mora prevzemnik v primeru izključitve, do katere pride v obdobju treh mesecev po objavi izida prevzemne ponudbe (poprevzemno obdobje), ponuditi »nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi«.(7)

17. Takšno razlago določb 68. člena ZPre-1 je Vrhovno sodišče podalo v sklepu III Ips 76/2008 z dne 6. 9. 2011. Razložilo je, da določbe 68. ZPre-1 urejajo položaj manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru, ko je prevzemnik na podlagi prevzemne ponudbe uspel pridobiti najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico. Z 68. členom ZPre-1 je urejena možnost njihove izključitve iz ciljne družbe s prenosom vseh delnic na prevzemnika kot glavnega delničarja. Za izključitev manjšinskih delničarjev je predpisana smiselna uporaba določb zakona, ki ureja gospodarske družbe (prvi odstavek 68. člena ZPre-1). Velja le ena izjema od tega pravila, in to glede vrste in višine nadomestila, do katerega so upravičeni manjšinski delničarji, če pride do njihove izključitve v poprevzemnem obdobju treh mesecev po objavi izida prevzemne ponudbe. V primeru izključitve jim mora namreč prevzemnik ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1). Po prepričanju Vrhovnega sodišča je lahko namen določb drugega odstavka 68. člena ZPre-1 le en: v predpisanem poprevzemnem obdobju dati glavnemu delničarju pravico do izključitve manjšinskih delničarjev pod enakimi pogoji, kot so veljali za ostale delničarje na podlagi prevzemne ponudbe. Zato je mogoče določbo drugega odstavka 68. člena ZPre-1 razumeti edino tako, da je treba kot primerno nadomestilo manjšinskim delničarjem šteti nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Če temu ne bi bilo tako, potem določb 68. člena ZPre-1 sploh ne bi bilo treba, ker bi do izključitve manjšinskih delničarjev pač lahko prišlo po splošnih določbah ZGD-1. Zato gre v primeru izključitve manjšinskim delničarjem nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Taka ureditev je skladna z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (primerjaj besedilo njenega 15. člena, zlasti drugega odstavka 5. točke). (8)

18. »Pri izključitvi v poprevzemnem obdobju se namreč glavni delničar ne odloča samostojno o tem, kakšno višino denarne odpravnine naj ponudi manjšinskim delničarjem, temveč mu že zakon obvezno nalaga, da mora ponuditi denarno odpravnino v taki višini in v taki obliki, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi,(9) s pomočjo katere je pridobil 90-odstotno kapitalsko udeležbo, ki mu je konec koncev omogočila pogoje za izključitev preostale manjšine (drugi odstavek 68. člena ZPre-1). Povedano drugače: če glavni delničar opravi izključitev manjšinskih delničarjev v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe – torej v tako imenovanem poprevzemnem obdobju – mora izključenim manjšinskim delničarjem ex lege izplačati enako (identično) nadomestilo, kot ga je izplačal drugim delničarjem, ki so (pred opravljenim prevzemom) sprejeli njegovo ponudbo za prevzem (drugi odstavek 68. člena Zpre-1).«(10)

19. Z navedenim Vrhovno sodišče soglaša. Pri izključitvi manjšinskih delničarjev, ki se opravi v poprevzemnem obdobju, namreč glavni delničar (prevzemnik) ni upravičen avtonomno odločati o tem, kakšno odpravnino (nadomestilo) naj ponudi, saj mora že po sili zakona (ZPre-1) izključenim manjšinskim delničarjem ponuditi tako in toliko, kot je ponujal v ponudbi za prevzem.(11) Razlika med izključitvijo manjšinskih delničarjev pred prevzemom in po njem (v poprevzemnem obdobju) je samo v tem, da je pri izključitvi v poprevzemnem obdobju primerna zgolj tista odpravnina, ki je enaka nadomestilu, kot in kolikor ga je prevzemnik (po prevzemu glavni delničar) ponudil v prevzemni ponudbi (drugi odstavek 68. člena ZPre-1).(12)

20. Vendar pa dolžnost glavnega delničarja (prevzemnika), da izključenim manjšinskim delničarjem kot denarno odpravnino ponudi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v predhodni prevzemni ponudbi, in ocena, da ni tveganja, da bi glavni delničar manjšini ponudil prenizko nadomestilo (odpravnino) pri njeni izključitvi v poprevzemnem obdobju, saj glavni delničar po sili zakona ni avtonomen pri določanju nadomestila, kar pomeni, da ne more ponuditi manj, kot je ponujal v okviru samega prevzema,(13) sama po sebi še ne pomenita, da ni potrebe po sodnem preizkusu denarne odpravnine (sicer predvidenem v postopku izključitve po ZGD-1), po preizkusu njene primernosti.

21. Domneva se, da je odpravnina primerna, če je ponujeno enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Ta domneva je izpodbojna, saj lahko izključeni manjšinski delničarji (pod pogoji iz ZGD-1) uveljavljajo, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi.(14) In to ne glede na to, da v primeru izključitve manjšinski delničarji nimajo pravice izbirati med denarno odpravnino po ZGD-1 in odpravnino po ZPre-1, ter da zaradi posebne ureditve primerne odpravnine v samem postopku izključitve manjšinskih delničarjev odpade vrsta sicer predvidenih formalnosti v postopku priprave in izvedbe skupščine, ki jih določa ZGD-1 ter se večinoma nanašajo na določanje višine denarne odpravnine in zagotavljanje informacijskih upravičenj manjšinskih delničarjev, vključno z obveznostjo sodelovanja revizorja pri ugotavljanju primernosti višine denarne odpravnine.(15)

22. Ker se za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90% vseh delnic z glasovalno pravico, ne uporabljajo določbe zakona, ki »ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo« (1. člen ZPre-1), temveč določbe zakona, ki »ureja gospodarske družbe« (prvi odstavek 68. člena ZPre-1), Vrhovno sodišče ni odgovarjalo na navedbe udeležencev revizijskega postopka o področju uporabe ZPre-1 (njegov 4. člen).

23. In končno: Ker se za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe v primeru uspešnega prevzema, s katerim je prevzemnik pridobil najmanj 90% vseh delnic z glasovalno pravico, uporabljajo določbe zakona, ki »ureja gospodarske družbe« (prvi odstavek 68. člena ZPre-1), ni mogoče šteti, da je registrsko sodišče z vpisom skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev v sodni register rešilo vprašanje primernosti denarne odpravnine. Registrsko sodišče je namreč lahko kvečjemu za potrebe registrskega postopka rešilo morebitno predhodno vprašanje (vprašanje, od katerega je bila odvisna njegova odločitev o vpisu v sodni register).(16)

24. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile po njegovi pravni presoji bistvene za odločitev(17) (oziroma na tiste, ki niso bile očitno neutemeljene ali nerelevantne)(18).

Odločitev o reviziji.

25. Ker revizija ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP) in v povezavi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

26. O teh stroških je revizijsko sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in petnajsto alinejo 50. člena ZGD-1 ter v povezavi s 35. členom ZNP.

27. Nepravdni postopek (sodnega preizkusa in določitve primerne denarne odpravnine) je bil sicer izveden izključno v interesu izključenih manjšinskih delničarjev, vendar pa prvi nasprotni udeleženec z revizijo ni uspel. Zato je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).

Op. št. (1): Sklep sodišča druge stopnje je bil prvemu nasprotnemu udeležencu vročen 15. 2. 2013, kar pomeni, da je 30 dnevni rok za revizijo (iz prvega odstavka 367. člena ZPP) potekel 17. 3. 2013, medtem ko je bila revizija dopolnjena 22. 4. 2013. Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče že v sodbi III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998. Op. št. (3): Tako Vrhovno sodišče v sklepu III Ips 76/2008 z dne 6. 9. 2011 (glej 9. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (4): Sicer pa bi (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta v obravnavani nepravdni zadevi) revizija bila dovoljena tudi na podlagi 103. člena podrejeno uporabljivega ZNP.

Op. št. (5): Tako tudi dr. Saša Prelič v »Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah«, Podjetje in delo – 2010, št. 6-7, str. 1.000, GV Založba d. o. o. (6. 10. 2010), 6.2. Op. št. (6): Tako tudi dr. Marijan Kocbek v »Izključitev in izstop manjšinskih delničarjev iz družbe«, Podjetje in delo – 2007, št. 2, str. 265, GV Založba d. o. o. (19. 4. 2007), 2. Op. št. (7): Tako tudi dr. Nina K. Cankar in mag. Bojan Kunovar v »Določitev primerne denarne odpravnine ob iztisnitvi manjšinskih delničarjev«, Podjetje in delo – 2009, št. 1, str. 27, GV Založba d. o. o. (18. 2. 2009), 4.1. Op. št. (8): Povzeto iz 10. točke obrazložitve navedenega sklepa.

Op. št. (9): Tako tudi dr. Saša Prelič v »Postopki v zvezi z določanjem primerne denarne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah in izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah«, Podjetje in delo – 2010, št. 6-7, str. 1.000, GV Založba d. o. o. (6. 10. 2010), 5. Op. št. (10): Dr. Saša Prelič: »Uporaba 68. člena ZPre-1 v zvezi s 386. členom ZGD-1«, Podjetje in delo – 2007, št. 5, str. 963, GV Založba d. o. o. (30. 8. 2007), 3. Op. št. (11): Da mora prevzemnik ponuditi (najmanj) enako nadomestilo (po vrsti in višini), kakor je bilo predmet prevzemne ponudbe, izhaja tudi iz Poročevalca Državnega zbora, št. 49/XXXII z dne 5. 5. 2006, EVA 2006-2111-0041 (Prva obravnava 20. 4. 2006), iz obrazložitve k 68. (in 69.) členu ZPre-1. Op. št. (12): Pri ponudbi v primeru izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe se namreč domneva, da je odpravnina primerna, če je enaka ceni, ponujeni v postopku predhodne prevzemne ponudbe. Glej Poročevalec Državnega zbora, št. 49/XXXII z dne 5. 5. 2006, EVA 2006-2111-0041 (Prva obravnava 20. 4. 2006), IV. Primerjalni pravni pregled (Evropska unija – Direktiva 2004/25/ES o prevzemnih ponudbah).

Op. št. (13): Tako dr. Saša Prelič v »Uporaba 68. člena ZPre-1 v zvezi s 386. členom ZGD-1«, Podjetje in delo – 2007, št. 5, str. 963, GV Založba d. o. o. (30. 8. 2007), 3. Op. št. (14): V prevzemni ponudbi je bila ponujena denarna odpravnina 111,95 EUR za delnico (z oznako ...).

Op. št. (15): Tako tudi dr. Marijan Kocbek v »Izključitev in izstop manjšinskih delničarjev iz družbe«, Podjetje in delo – 2007, št. 2, str. 265, GV Založba d. o. o. (19. 4. 2007), 4. Op. št. (16): Glej prvi odstavek 33. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg).

Op. št. (17): US tako že v sklepu Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (glej 2. točko njegove obrazložitve).

Op. št. (18): US tako že v odločbi Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (glej 11. točko njene obrazložitve).