Jedro

V zadevi ni sporno, da so bila tožniku izplačana sredstva, ki so mu bila dodeljena iz naslova njegove zahteve v letu 2004 za ukrep IPL in da je v naslednjem letu od ukrepa SKOP-IPL odstopil, sporno pa je, ali naj bi za odstop od navedenega ukrepa imel upravičen razlog. Stališče tožnika, da je bil v prekinitev ukrepa prisiljen, ker mu z odločbo Agencije (v letu 2004) niso bila odobrena sredstva za navedeni ukrep, pritožbeni organ pa je o njegovi pritožbi zoper navedeno odločbo odločil šele po dveh letih (z odločbo je ugodil pritožbi in odločil, da je tožnik upravičen do plačila za ukrep SKOP-IPL) ter da naj bi tožnik zato imel za odstop od navedenega ukrepa upravičen razlog, ni utemeljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov (1. točka izreka); ugotovil, da so bila tožniku na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju Ministrstvo) št. ... z dne 8. 9. 2006, izplačana sredstva za ukrep IPL v višini 4.236,65 EUR, za DOD_IPL v višini 62,69 EUR, skupaj 4.299,34 EUR (2. točka izreka); odločil, da mora tožnik v roku 30 dni od vročitve navedene odločbe vrniti sredstva v višini 4.299,34 EUR ter da se bodo po preteku tridesetdnevnega roka od vročitve navedene odločbe obračunale tudi zakonite zamudne obresti (3. točka izreka. Iz 4. točke izreka pa izhaja, da v postopku izdaje navedene odločbe niso nastali posebni stroški.

Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je tožnik dne 14. 5. 2004 podpisal vlogo, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Vročena mu je bila odločba Ministrstva z dne 8. 9. 2006 za leto 2004, s katero so mu bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik pred potekom petletnega obdobja prekinil izvajanje obveznosti za ukrep IPL, zaradi česar je dolžan sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske ukrepe, v skladu s 4. odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavja 9. 3. 2. Kmetijsko okoljski ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006, vrniti.

Pritožbo tožnika zoper navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo z odločbo št. ... z dne 13. 8. 2008. Ministrstvo ugotavlja, da je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita. Izpolnjevanje zahtev za ukrepe SKOP urejajo Uredbe komisije (ES), ki jih Ministrstvo navaja, Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (Uradni list RS, št. 116/2004 in 45/2006; v nadaljevanju: Program PRP), Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004, 55/2004 in 87/2004; v nadaljevanju: Uredba za leto 2004), Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004; v nadaljevanju: Uredba PRP za leto 2004), Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (Uradni list RS, št. 22/05, 48/2005; v nadaljevanju: Uredba za leto 2005) ter Uredba o plačilih za ukrepe programa za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 za leto 2005 (Uradni list RS, št. 10/2005, 21/2005 in 48/2005; v nadaljevanju: Uredba PRP za leto 2005). Ministrstvo ugotavlja, da je tožnik v skladu z 59. členom Uredbe za leto 2004 pravočasno vložil zbirno vlogo z obrazcema „D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004“ in „E-Zahtevek za pomoči na površino za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin za leto 2004“. Tožnik je v skladu s 6. odstavkom 9. člena Uredbe za leto 2005 pravočasno vložil zbirno vlogo z obrazcem „D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2005“. Iz obrazca „D“ za leto 2004 je razvidno, da je tožnik med drugim uveljavljal zahtevek za plačila za ukrepe SKOP za integrirano poljedelstvo (v nadaljevanju SKOP-IPL) na površini 16,83 ha. Iz obrazca „D“ za leto 2005 pa je razvidno, da tožnik zahtevka za plačilo za ukrep SKOP-IPL ni uveljavljal. Z obrazcem „D“ za leto 2004, ki ga je tožnik podpisal dne 13. 5. 2004, se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljski ukrep SKOP-IPL ves čas trajanja obveznosti (5 let). Tožniku je bila po pritožbi dne 7. 10. 2006 vročena odločba za leto 2004, s katero so mu bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva, in sicer za ukrep SKOP-IPL na površini 16,83 ha. Dodeljeno mu je bilo tudi plačilo za delno kritje stroškov kontrole. V letu 2005 tožnik ni uveljavljal ukrepov SKOP - IPL in ZEL, kot prejšnje leto, zato ga je prvostopni organ pozval, naj pojasni razloge za spremembo/prenehanje uveljavljanja zahtevkov za OMD/SKOP: IPL, ZEL. Dne 2. 11. 2006 je tožnik poslal pojasnilo, da je v letu 2004 na površini 11,16 ha uveljavljal zahtevek za ukrep ZEL, v letu 2005 pa je na istih površinah izvajal enostavni kolobar ter da je kmetoval v skladu s smernicami SKOP-ZEL ukrepov. V zvezi z ukrepom SKOP-IPL pa tožnik pojasnjuje, da je v letu 2004 vložil zahtevek za SKOP - IPL na površini 16,83 ha, da pa so mu bili zahtevki za SKOP IPL ter ostali programi SKOP zavrnjeni. Navaja, da se je zoper prvostopno odločbo pritožil, vendar v razumnem roku ni prejel odgovora, iz tega razloga pa v letu 2005 ni uveljavljal zahtevka za SKOP - IPL. Navaja, da tudi v letu 2006 ni vložil zahtevka SKOP - IPL, saj se je glede na pogoje SKOP - IPL sodilo, da kmetija ni vključena v SKOP. Sklicuje se še na odgovor Foruma prvostopnega organa za kmetijske svetovalce, iz katerega izhaja, da se v primeru, da je bil SKOP zavrnjen, smatra, da KMG ni vključeno v SKOP. Za tožnika je bil ta odgovor ključnega pomena, saj se na osnovi tega pojasnila ni vključil v kontrolo IPL v letu 2005. Tožnik meni, da mu sredstva za SKOP za leto 2004 pripadajo, saj mu je bilo izplačilo za leto 2004 zavrnjeno neupravičeno, kar pa je imelo za posledico, da se tudi v letih 2004 in 2005 ni vključil v SKOP - IPL. Zahteva, da se ta pojasnila obravnava kot primer višje sile, saj ni vedel, da bo v nerazumno dolgem roku pritožba pozitivno rešena. Navaja, da je ta dopis posredovan v roku 20 delovnih dni od prejema oziroma nastanka višje sile z odločbo št. ... . Ministrstvo ugotavlja, da bi morali upravičenci ukrepe SKOP izvajati vseh 5 let na istih površinah oziroma na istih enotah rabe, kot v letu, ki so sprejeli zavezo (2004). Sklicuje se na prvi odstavek 39. člena Uredbe 817/2004/ES, ki določa primere, ki jih države članice priznajo kot višje silo ter na Program PRP, ki v poglavju 9. 3. 2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, v rubriki „Trajanje obveznosti“ tudi določa, da so možna odstopanja od te 5-letne obveznosti v primerih, ki so navedeni, med katerimi so navedeni tudi primeri višje sile. Ministrstvo ugotavlja, da situacija, ki jo tožnik navaja, in sicer, da je odstopil od zaveze petletnega izvajanja ukrepa SKOP - IPL iz razloga višje sile, ker organ ni odločil v razumnem roku, ne sodi med primere višje sile, ki jih določajo citirani predpisi. Ministrstvo je proučilo tudi, ali gre v tožnikovem primeru za nepričakovane okoliščine, na katere ni imel vpliva. Tožnik namreč meni, da je za nastalo situacijo odgovoren prvostopni organ z nerazumno dolgim rokom odgovora na pritožbo in navaja, da je zato na kmetiji nastala gospodarska škoda. Ministrstvo se sklicuje na 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se nanaša na rok za odločbo, na 255. člen ZUP, ki se nanaša na pritožbo, če odločba prve stopnje ni bila izdana, na 256. člen ZUP, ki določa rok za odločbo o pritožbi in na 28. člen Zakona o upravnem sporu, ki se nanaša na primer, če organ druge stopnje pravočasno ne odloči o pritožbi. Ministrstvo ugotavlja, da je tožnik po prejemu prvostopne odločbe o neposrednih plačilih za leto 2004, s katero so mu bili zavrnjeni tudi zahtevki za ukrepe SKOP, vložil pritožbo, kar pomeni, da se s prvostopno odločbo ni strinjal ter se je zavedal, da je pritožba lahko rešena tudi zanj ugodno. V tem primeru pa bi moral pogoje za zahtevek za ukrep SKOP-IPL izpolnjevati do konca petletnega obdobja prevzema zaveze. Tožnik bi v primeru, da mu zahtevek za ukrep SKOP-IPL v letu 2004 po pritožbi ni bil odobren, v ta ukrep SKOP lahko vstopil tudi v letu 2005. Šele v letu 2006, kot to določa uredba PRP za leto 2006, se v ukrep SKOP-IPL ni bilo več mogoče vključiti. Tožnik kot razlog za neizvajanje ukrepa SKOP-IPL v letu 2005 navaja odločanje organa o pritožbi zoper odločbo o neposrednih plačilih za leto 2004 v nerazumnem roku. Ministrstvo ugotavlja, na podlagi določb ZUP-a in ZUS-a, da je imel tožnik v primeru molka prvostopnega in drugostopnega organa po določenih rokih možnost vložiti pravna sredstva ter da teh možnosti ni izkoristil. Upoštevaje določbi 17. člena Uredbe PRP za leto 2004 ter Programa PRP iz poglavja 9. 3. 2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, rubrike „Trajanje obveznosti“, bi moral tožnik izvajati ukrep SKOP-IPL do konca petletnega obdobja. Pritožnik pa upravičenih razlogov za neizvajanje ukrepa SKOP-IPL v letu 2005 ni podal, kar pa pomeni, da je z izvajanjem tega ukrepa SKOP prenehal neutemeljeno. Tožnik je tako prekršil obveznost izvajanja ukrepa SKOP-IPL na 100,00 % površini, ki jo je v letu 2004 vključil v zavezo petletnega izvajanja. Prvi odstavek 54. člena Uredbe za leto 2004 določa, da v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva vrne zadevni znesek skupaj z zakonitimi obrestmi.

Tožnik izpodbija navedeno odločbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. V tožbi navaja, da je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja dne 28. 10. 2004 izdala odločbo, na podlagi katere je bil izključen iz programa PRP, zaradi presežne obremenitve. Zoper to odločbo je tožnik pravočasno vložil pritožbo, na odgovor pa je čakal dve leti. Po dveh letih je bilo z odločbo z dne 8. 9. 2006 ugotovljeno, da ni šlo za presežno obremenitev, zato so mu bila odobrena vsa zavrnjena sredstva, med drugim tudi zahtevek SKOP-IPL. Ker odgovora na pritožbo ni bilo v času vlaganja zahtevkov SKOP za leto 2005, v vlogi za leto 2005 ni označil zahtevka za SKOP IPL. Posledica je bila izpodbijana odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, in s katero je odločeno, da mora sredstva v višini 4.299,34 EUR, ki so mu bila nakazana po odločbi z dne 8. 9. 2006, vrniti v 30 dneh. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. Že v pojasnilu z dne 2. 11. 2006 je prvostopnemu organu navedel razloge, zakaj v letu 2005 ni uveljavljal zahtevka za SKOP IPL. V letu 2005 ni imel dovolj finančnih sredstev za prijavo in plačilo kontrole ter vseh ostalih stroškov integrirane pridelave, saj za tekoče leto takrat ni prejel finančnih sredstev. Ker je bil z odločbo v letu 2004 izključen, se je bal vključiti v letu 2005, pa tudi finančnih sredstev ni prejel. Storil je vse, da do nastale situacije ne bi prišlo. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je večkrat vprašal, kaj storiti, ker o pritožbi še ni rešeno, vendar odgovora ni dobil. Obrnil se je tudi na Forum, na katerem je v pojasnilu dobil odgovor št. ... z dne 24. 3. 2005, da se vlagatelj, ki v letu 2004 ni prejel sredstev za neki ukrep SKOP, v sledljivosti ne bo kontroliral. Z napako v odločbi iz leta 2004 in dveletnim čakanjem na novo odločbo je bila tožniku s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja povzročena velika gospodarska škoda. Ker je upravičeno prekinil izvajanje SKOP ukrepov, ker je bil z odločbo izključen iz ukrepov, in ne po lastni krivdi, meni, da ni zavezan za vračilo sredstev. Glede na to, da je na odgovor na pritožbo čakal dve leti, je bila storjena bistvena kršitev določil postopka. Iz 256. člena ZUP izhaja, da mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo, tožnik pa je na odločitev čakal dve leti. Iz teh razlogov se ni vključil v nadaljnji program SKOP, sedaj pa mora zaradi napačne odločbe iz leta 2004 vrniti vsa sredstva. V skladu z navedenim drugostopni organ ni ravnal po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Zato predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in odloči tako, da ugodi zahtevku tožnika in odloči, da tožnik ni dolžan vrniti sredstev v višini 4.299,34 EUR.

Ministrstvo v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Navaja še, da zakonodaja zahteva, da upravičenci ukrepe SKOP izvajajo ves čas trajanja obveznosti (5 let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep. Na strani prvostopnega organa je, da mora ves čas trajanja obveznosti preverjati in kontrolirati, ali stranke, ki so se vključile v posamezne kmetijsko okoljske ukrepe s točno določenimi površinami, te ukrepe na teh površinah tudi dejansko izvajajo v skladu s programom PRP. Ker tožnik v letu 2005 ni uveljavljal ukrepa SKOP-IP in SKOP-ZEL, ga je prvostopni organ pravilno pozval, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, torej, da pojasni razloge za prenehanje uveljavljanja zahtevka za SKOP-IPL, ZEL. Tožnik je prvostopnemu organu pojasnil, da je ukrep SKOP-ZEL, kljub temu, da v letu 2005 zahtevkov za ta ukrep ni vlagal, izvajal, na površinah pa je izvajal enostavni kolobar. Navedeno pojasnilo je prvostopni organ upošteval in štel, da tožnik ostaja glede ukrepa SKOP-ZEL v zavezi SKOP, ukrep izvaja ter mu zato sredstev ni potrebno vračati. Glede ukrepa SKOP-IPL pa je prvostopnemu organu pojasnil, da je od navedenega ukrepa odstopil, ni se vključil v kontrolo IPL za leto 2005, saj ni bil prepričan, da bo njegova pritožba ugodno rešena. Ne glede na to, da se je tožnik v letu 2005 odločil, da sredstev za ukrep SKOP-IPL ne bo vlagal, bi vsekakor navedeni ukrep lahko izvajal. Tožnik se je zoper odločbo, s katero so mu bila zavrnjena sredstva za SKOP-IPL, pritožil, torej je lahko pričakoval tudi ugodno rešitev pritožbe in bi se kot dober gospodar moral zavedati, da bo ob prejemu sredstev dolžan izvajati ukrep SKOP-IPL še nadaljnjih 5 let. Ministrstvo prereka navedbe tožnika, da je bil v prekinitev navedenega ukrepa prisiljen. To njegovo navedbo izpodbija tudi dejstvo, da je kljub negotovosti, na katero se sklicuje, še naprej izvajal ukrep SKOP-ZEL.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi tožnik vlaga tožbo zoper odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je prvostopni organ odločil, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov, zaradi česar mora vrniti sredstva, ki so mu bila izplačana na podlagi odločbe organa organa druge stopnje z dne 8. 9. 2006 (za ukrep IPL v višini 4.236,65 EUR in DOD_IPL v višini 62,69 EUR, skupno torej 4.299,34 EUR).

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

V zadevi ni sporno, da so bila tožniku izplačana sredstva, ki so mu bila dodeljena iz naslova njegove zahteve v letu 2004 za ukrep IPL in da je v naslednjem letu od ukrepa SKOP-IPL odstopil, sporno pa je, ali naj bi tožnik imel za odstop od navedenega ukrepa upravičen razlog. Tožnik namreč meni, da je bil v prekinitev navedenega ukrepa prisiljen, ker mu z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v letu 2004) niso bila odobrena sredstva za navedeni ukrep, pritožbeni organ pa je o tožnikovi pritožbi zoper navedeno odločbo odločil šele po dveh letih (z odločbo je ugodil tožnikovi pritožbi in odločil, da je tožnik upravičen do plačila za ukrep SKOP IPL).

Sodišče se strinja z zaključkom upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje, da razlogi, zaradi katerih je tožnik prenehal izvajati prevzeto obveznost, niso upravičeni, in sprejema kot pravilno sklicevanje upravnih organov na predpise, na podlagi katerih bi tožnik bil dolžan izvajati sprejeto obveznost. Tako iz 17. člena Uredbe PRP za leto 2004 izhaja, da upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP. Tožnik se je dne 13. 5. 2004 s podpisom obrazca „D“, ki je sestavni del zbirne vloge, zavezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljski ukrep SKOP-IPL ves čas trajanja obveznosti (5 let). Iz Programa PRP v poglavju 9. 3. 2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, rubrika „Trajanje obveznosti“ izhaja, da se upravičenec do plačil s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (5 let) in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v primerih, ki so navedeni, med katerimi je naveden primer: če ob sklenitvi obveznosti, spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepov, še niso bile znane oz. v primeru višje sile: - smrt upravičenca, - dolgotrajna opravilna nesposobnost upravičenca, - razlastitev večjega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo možno pričakovati na dan oddaje zahtevka, - naravne in elementarne nesreče, ki občutno vplivajo na kmetijske površine na kmetijskem gospodarstvu, - uničenje gospodarskih poslopij zaradi nesreč, - veterinarske prepovedi, neodvisne od upravičenca, - kužne bolezni, ki ogrozijo del ali vse živali upravičenca. Iz 51. člena Uredbe za leto 2004 izhaja, da lahko pristojni organ kot izredne okoliščine prizna med drugim naslednje primere: - smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, - dolgotrajno delovno nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva, - hujšo naravno katastrofo, ki je resno vplivala na kmetijske površine gospodarstva, - uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, - kužno bolezen, ki je prizadela del ali vse živali nosilca kmetijskega gospodarstva. Glede na citirane predpise razloga, na katerega se v predmetni zadevi sklicuje tožnik, in zaradi katerega navaja, da je prenehal izvajati prevzeto obveznost, tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti kot višjo silo, zaradi katere bi bilo dovoljeno odstopanje od prevzete obveznosti.

Po presoji sodišča je neutemeljeno sklicevanje tožnika na odločbo organa prve stopnje iz leta 2004, s katero je bila tožnikova zahteva za vključitev v program SKOP zavrnjena, saj se je zoper navedeno odločbo tožnik pritožil, njegovi pritožbi pa je bilo ugodeno z odločbo organa druge stopnje z dne 8. 9. 2006. S slednjo je bilo tudi odločeno, da je tožnik upravičen do plačila za ukrep SKOP za integrirano poljedelstvo na površini 16,83 ha v znesku 1.015.269,70 SIT in dodatka za kontrolo integriranega poljedelstva v znesku 15.022,00 SIT. Ker odločba organa prve stopnje še ni bila pravnomočna, in je tožnik zoper njo vložil tudi pritožbo, sodišče zavrača tožnikove ugovore, da se zaradi navedene nepravnomočne odločbe v letu 2005 ni vključil v nadaljnje izvajanje ukrepov. Tožnik je namreč z vlogo z dne 13. 5. 2004 na obrazcu „D“ prevzel petletno izpolnjevanje navedene obveznosti. Odstopanje od navedene obveznosti zato iz razloga, ker so mu bila sredstva iz naslova njegove zahteve za omenjeni ukrep dodeljena šele z drugostopno odločbo (z dne 8. 9. 2006), ni mogoče. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, da naj bi bila s tem, ko je bila odločba organa druge stopnje (odločba z dne 8. 9. 2006 o odobrenih sredstvih) izdana šele po dveh letih, storjena bistvena kršitev pravil postopka, ker bi morala biti odločba izdana najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. V konkretni zadevi sodišče presoja zakonitost izpodbijane odločbe (z dne 27. 3. 2008) in ne zakonitosti odločbe z dne 8. 9. 2006, glede katere tožnik uveljavlja, da je bila izdana po poteku roka, ki je v ZUP predpisan za izdajo odločbe. Ne glede na to pa se sodišče, enako kot upravni organ druge stopnje, pri tem sklicuje na to, da je imel tožnik možnost zaradi molka organa druge stopnje postopati v skladu z 2. odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06). Slednji določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zaradi česar je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).