Jedro

Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 115924/2012 z dne 13. 8. 2012 v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi. Dovolilo je objektivno spremembo tožbe in tožencu naložilo, da mora plačati znesek 140.000,00 EUR tožniku s 6% pogodbenimi letnimi obrestmi od 7. 10. 2008 do 6. 4. 2010 ter zakonske zamudne obresti od zneska pogodbenih obresti in glavnice od 7. 4. 2010 dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov tožnika v višini 5.183,55 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da Pogodba o ustanovitvi tihe družbe ni bila podlaga tožnikovemu nakazilu v višini 140.000,00 EUR. Poudarja, da tožnik ni podal trditev glede datuma (30. 6. 2009) sklenitve Pogodbe. Ker je sodišče ta datum upoštevalo kot enega ključnih razlogov odločitve, je prekršilo načelo kontradiktornosti in razpravno načelo. Nadalje prvostopenjskemu sodišču očita, da je upoštevalo prepozno predloženi dokaz tožnika, tj. Pogodbo o ustanovitvi tihe družbe, ki jo je predložil na zadnjem naroku za glavno obravnavo 12. 1. 2015, ne da bi pojasnil, zakaj tega dokaza brez svoje krivde ni mogel predložiti pravočasno. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo izjave A. A. z dne 17. 10. 2014 (priloga B8), iz katere izhaja, da se je projekt vstopa družbe X, d.o.o., v lastniško strukturo G., d.o.o., izvajal v drugi polovici leta 2008 (ne šele 30. 6. 2009), kot tudi, da je tožnik del denarnih sredstev v znesku 140.000 EUR kot lastniški vložek (v nakup družbe G., d.o.o.) nakazal na transakcijski račun toženca. Pritožnik poudarja, da je prvostopenjsko sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje pričeA. A. Prav tako se sodišče pri oceni izvedenih dokazov ni opredelilo do izjave B. B. (priloga B7), ki potrjuje, da je bil tožnikov vložek vplačan v denarju. Sodišče se tudi ni opredelilo do nasprotja med 4. členom Pogodbe o ustanovitvi tihe družbe (ki omenja premoženjski vložek tožnika v obliki svetovanja) in 2. členom pogodbe (ki govori o denarnem vložku). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnik zahteval plačilo 140.000,00 EUR iz naslova vračila posojila, medtem ko je toženec ugovarjal, da je bilo sporno nakazilo opravljeno na podlagi Pogodbe o ustanovitvi tihe družbe in je predstavljalo denarni vložek z namenom vstopa v lastniško strukturo družbe G., d.o.o. Ključno vprašanje je bilo, ali je bila pravna podlaga tožnikovega nakazila posojilna pogodba ali Pogodba o ustanovitvi tihe družbe. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je nakazilo predstavljalo vračilo posojila, saj po pogodbi obveznost tožnika ni bila opredeljena kot denarna, prav tako pa je bila pogodba sklenjena 8 mesecev po opravljenem nakazilu (30. 6. 2009).

6. Neprepričljive so pritožbene navedbe o izostanku trditvene podlage tožnika glede datuma sklenitve Pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Tožnik je namreč nasprotoval trditvam toženca, da je bila sporna pogodba sklenjena v začetku oktobra (glej list. št. 68), in trdil, da je bila pogodba podpisana šele kasneje, po izvršitvi nakazila (list. št. 87). Pri tem je na drugem naroku tudi pojasnil, da je bila sporna pogodba sklenjena 30. 6. 2009 (list. št. 153).

7. Utemeljeno pa toženec opozarja na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Držijo namreč pritožbene navedbe, da je tožnik ravnal v nasprotju z 286. členom ZPP, ko je šele na drugem naroku dne 12. 1. 2015 predložil Pogodbo o ustanovitvi tihe družbe brez navedbe opravičljivih razlogov, zakaj te ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo. Iz spisovnih podatkov tudi ne izhaja, da bi tožnik navedeni dokaz predlagal pravočasno, saj je na prvem naroku 20. 10. 2014 navedel, da originalnega izvoda pogodbe ne bo predložil, ker je presodil, da gre za dokaz toženca (list. št. 87)(1). Ob izostanku tožnikovih opravičljivih razlogov za predložitev dokaza na poznejšem naroku (četrti odstavek 286. člen ZPP) prvostopenjsko sodišče tega dokaza ne bi smelo upoštevati (šesti odstavek 286. člen ZPP).

8. Nadalje držijo tudi navedbe toženca, da je prvostopenjsko sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku, ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave. To kršitev (zavrnitev dokaznega predloga) je toženka s tem, ko je na zadnjem naroku nanjo opozorila, tudi pravočasno uveljavila (286.b člen ZPP).

9. Pritožba tudi utemeljeno opozarja na kršitev toženčeve pravice do izjave, ker se prvostopenjsko sodišče v okviru dokazne ocene ni opredelilo do pravočasno predloženih dokazil - izjave A. A. (B8)(2) in B. B. (B7)(3), s katerimi je toženec dokazoval, da je vtoževani znesek 140.000,00 EUR predstavljal denarni vložek na Podlagi pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Sodišče je dokazno oceno v tem delu oprlo le na izpovedbe pravdnih strank in priče B. B. ter s strani tožnika predloženo listinsko dokumentacijo (elektronska sporočila, potrdilo N. d. d. o opravljenem nakazilu ter prepozno predloženi originalni izvod pogodbe in odgovor C. C.), medtem ko je dokazila toženca prezrlo in se do njih ni opredelilo. Prav tako se ni opredelilo do zatrjevanega nasprotja med 2. in 4. členom Pogodbe o ustanovitvi tihe družbe glede vprašanja, ali je bil s pogodbo dogovorjen premoženjski vložek v obliki svetovanja ali denarni vložek.

10. S tem, ko je sodišče zavrnilo predlagani dokaz oziroma se do predloženih izjav (priloga B7 in B8) ni opredelilo, je kršilo načelo kontradiktornosti, ki ga tožena stranka uveljavlja v pritožbi, in storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo razveljavilo na podlagi 354. člena ZPP ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podana je kršitev, ki je glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj ne more namesto prvostopenjskega sodišča napisati razlogov za odločitev, ki jo je sprejelo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, kritično upoštevati predložene dokaze tožnice, se opredeliti do dokaznega predloga po zaslišanju A. A. (ali ga izvesti) in ponovno odločiti.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Toženec je fotokopijo pogodbe predložil v pripravljalni vlogi z dne 3. 5. 2013 (list. št.63).

Op. št. (2): Ki jo je toženec predložil na prvem naroku za glavno obravnavo (list. št. 85) in iz katere izhaja, da se je projekt vstopa družbe X, d.o.o. v lastniško strukturo G., d.o.o. izvajal v drugi polovici leta 2008 (ne šele 30. 6. 2009), kot tudi, da je bil del denarnih sredstev v znesku 140.000 EUR kot lastniški vložek (v nakup družbe G., d.o.o.) nakazan na transakcijski račun toženca.

Op. št. (3): Ki naj bi potrjevala, da je bil tožnikov vložek vplačan v denarju (glej pripravljalno vlogo z dne 19. 6. 2013, list. št.75).