Jedro

Stranki ni mogoče zavrniti prošnje za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zato, ker je sama vložila pritožbo zoper sodbo v pravdnem postopku in zato nima stroškov za plačilo pooblaščenca oziroma zagovornika. Stroški postopka namreč niso le nagrada za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, pač pa tudi (drugi) izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (151. člen ZPP).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 568/2013 z dne 25. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 10 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer oprostitev takse in sodnih stroškov. Prošnji je bila priložena že vložena pritožba zoper sodbo opr. št. P 412/2010 z dne 5. 7. 2013. Ker prošnja ni bila vložena na predpisanem obrazcu, niti ni bilo iz nje razvidno glede česa želi brezplačno pravno pomoč, kakor tudi ne kateri stroški naj bi stranki še nastali, glede na to, da je že sama vložila pritožbo zoper sodbo, jo je tožena stranka pozvala da vlogo dopolni. Tožeča stranka je vlogo dopolnila na predpisanem obrazcu in navedla, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za oprostitev sodnih stroškov. V nadaljevanju navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 26. členu določa oblike brezplačne pravne pomoči. Tako v petem odstavku 26. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči. Pred tem ZBPP navaja oblike oprostitev plačila stroškov postopka, med katere pa ne uvršča oprostitev plačila sodnih taks. Tožeča stranka se v dopolnjeni vlogi tudi ni opredelila glede stroškov postopka, ki naj bi ji nastali, saj je pritožbo že vložila sama in ne po pooblaščencu, zato tudi glede tega, ne obstoji pravna podlaga za ugoditev njeni prošnji.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je očitno z vloženo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni prosila za oprostitev plačila sodnih taks pač pa za oprostitev plačila stroškov postopka v skladu z devetim odstavkom (verjetno 9. alinea prvega odstavka) 26. člena ZBPP. Ob tem še opozarja na odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 62/2013, s katero je bil prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči oproščen plačila stroškov postopka. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev materialne škode za kopije in priporočeno pošto 10 EUR, ki so ji nastali kot strošek postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravni spis.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožeča stranka dne 14. 10. 2013 izpolnila obrazec za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v točki III.- „navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“, navedla: „oprostitev sodnih stroškov 9. odstavek 26. člena ZBPP skladno z drugim odstavkom 12. člena ZBPP“. Iz navedenega torej jasno izhaja, da tožeča stranka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem, ne pa tudi za oprostitev plačila sodnih taks, katerih oprostitev, kot sicer pravilno ugotavlja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni mogoče uveljavljati v okviru dodelitve brezplačne pravne pomoči. Zakon o brezplačni pravni pomoči v 26. členu določa primere v katerih se lahko odobri brezplačna pravna pomoč. Tako je v 9. alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP določeno, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V petem odstavku 26. člena ZBPP pa je določeno da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov; pologov varščine za stroške oziroma stroške izvedbe postopka (predujmi); stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem in drugih stroškov postopka. To pa pomeni, da tožeči stranki ni mogoče zavrniti vloge za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zato, ker je sama vložila pritožbo zoper sodbo v pravdnem postopku in nima stroškov za plačilo pooblaščenca oziroma zagovornika. Ob upoštevanju navedene določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči in določb o pravdnih stroških v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), stroški postopka namreč niso le nagrada za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, pač pa tudi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (151. člen ZPP). V skladu s 153. členom ZPP pa mora stranka, kadar predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Iz vsega navedenega torej izhaja, da so lahko stroški postopka tudi stroški izvedenca, priče, tolmača, vročevalca, prevajalca, stroški zunanjega poslovanja sodišča in drugi opravičeni stroški. Zato bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko, da zahtevo za oprostitev plačila stroškov postopka konkretizira oziroma oceniti kakšni stroški postopka sploh lahko tožeči stranki nastanejo v konkretnem pritožbenem postopku.

Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbi, v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo, v skladu s tretjim odstavkom 64. ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Kadar sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi se tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister pristojen za pravosodje. V tej zadevi pa je tožeča stranka sama navedla, da ji je z vložitvijo tožbe nastalo za 10 EUR stroškov, kar ji je sodišče tudi priznalo in toženi stranki naložilo v plačilo.