Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega zakonsko določen cenzus 13.780,00 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prosilčeva prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v postopku za plačilo uporabnine, kot neutemeljena zavrne. Pojasnila je, da mora prosilec v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), za BPP oziroma dodelitev le-te, izkazati finančno premoženjski kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni kriterij, v skladu z določilom 24. člena ZBPP. V postopku dodelitev BPP se finančni pogoj ugotavlja na podlagi določbe 13. člena ZBPP in upošteva minimalni dohodek, ki od 1. 8. 2013 dalje znaša 265,22 EUR, torej povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 530,44 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). V skladu z določbo 14. člena ZBPP, pa se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV. Ta določila, na katera napotuje ZBPP, so prenehala veljati z dne uveljavitve ZSVarPre, ki od 1. 1. 2012 to materijo ureja v določbah od 12. do 25. člena in v 27. členu.

2. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, pa se v skladu s 27. členom ZSVarPre, v povezavi s 4. členom ZDIU12, BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Kot premoženje po tem zakonu se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ga zakon šteje za primerno stanovanje; premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevanju pri ugotavljanju lastnega dohodka; predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in osebno vozilo v vrednosti do višini 8.060,00 EUR.

3. Prvi odstavek 20. člena ZBPP določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Iz prosilčeve prošnje izhaja, da je samska oseba. Na podlagi podatkov zemljiške knjige je bilo ugotovljeno, da je prosilec do 1/2 solastnik nepremičnin parc. št. 541/28 in 541/22 k.o. ... Tožena stranka je pri presoji premoženjskega pogoja upoštevala vrednost prej navedenih parcel, ki znaša do celote 75.290,00 EUR, oziroma polovica vrednosti 37.645,00 EUR. Pri tem tožena stranka vrednosti ostalih nepremičnin prosilca še ni ugotavljala. Glede na navedeno ugotovitev tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi objektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

4. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da je 10. 3. 2014 podal vlogo za BPP v zvezi s postopkom znižanja preživnine in plačila uporabnine. Pojasnjuje, da je solastnik hiše na naslovu …, v zvezi s katero poteka na sodišču spor za delitev premoženja. V hišo nima vstopa vse od 2010 dalje. Ima tri mladoletne otroke, za katere plačuje preživnino. TRR ima blokiran že od 8. 4. 2013. Do sedaj je preživnino plačeval partnerki na roke, ko pa je podal tožbo za delitev premoženja, je prejemanje preživnine partnerica zanikala. Ker ima še vedno blokado na računu, sodišče zaradi svoje težke finančne situacije prosi, da njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odpravi.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

8. Za odobritev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona v povezavi s 152. členom ZUJF, se BPP, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega 13.780,00 EUR.

9. Tožena stranka je tako v skladu s prej navedenimi določili ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je tožnik navedel v prošnji za dodelitev BPP. Tako iz obrazca ZST-1 izhaja podatek, ki ga je navedel tožnik sam, da je lastnik/solastnik drugega stanovanja ali hiše, torej je po presoji sodišča tožena stranka svojo odločitev o premoženju tožnika pravilno oprla na podatek, da je tožnik solastnik nepremičnin, parc. št. 541/28 in 541/22 k.o. …., v vrednosti 37.645,00 EUR. Med strankama upravnega spora vrednost stanovanjske hiše, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, da tožnikovo premoženje presega vrednost 13.780 EUR, ni sporna. Glede na navedeno, pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR.

10. Tožnik kot sporno izpostavlja svoje slabo finančno stanje, vendar ti tožbeni ugovori, v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem ki presega cenzus 13.780 EUR, na drugačno odločitev sodišča ne morejo vlivati. Dodelitev BPP je namreč odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji določeni v ZBPP (to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda zadeve za uspeh), zato sodišče ne more upoštevati prej navedenih tožnikovih ugovorov.

11. Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.