Jedro

Ker je oškodovanec s pisnim opravičilom, poslanim 16 dni pred narokom za glavno obravnavo, jasno izkazal interes za nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, niso bili podani pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po določbi tretjega odstavka 306. člena ZKP in je zato pritrditi pritožbi, da je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz napadenega sklepa, nepravilna.

Izrek

Pritožbi pooblaščencev oškodovanca D.B. se ugodi in sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper obdolženega M.V. razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom K 28711/2017 z dne 5. 10. 2017 ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega M.V. zaradi kaznivega dejanja ogrožanje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1C) in po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

2. Proti temu sklepu so se pritožili pooblaščenci oškodovanca D.B. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v odločanje drugemu krajevno pristojnemu sodišču, ker je oškodovanec izgubil zaupanje v videz nepristranskosti Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Podrejeno podajajo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Oškodovanec v skladu z 61. členom ZKP izjavlja, naj se kazenski postopek zoper obdolženega nadaljuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je pritožbenim izvajanjem, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je oškodovanec s tem, ko ni pristopil na narok za glavno obravnavo dne 5. 10. 2017, umaknil predlog za pregon zoper obdolženca za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1C ter da so bili izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 306. člena ZKP za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka zoper obdolženega M.V. Po določbi tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč tedaj, ko gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, šteje, da je oškodovanec umaknil predlog za pregon. V takem primeru sodišče pred začetkom glavne obravnave izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, po začetku glavne obravnave pa sodbo, s katero se obtožba zavrne. V obravnavani zadevi pa niso bili podani zakonski pogoji za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, kar pravilno v pritožbi poudarjajo pooblaščenci oškodovanca.

5. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je oškodovanec svojo odsotnost iz naroka za glavno obravnavo pravočasno opravičil, svojo odsotnost pa je opravičil tudi njegov pooblaščenec. V opravičilu z dne 19. 9. 2017 je oškodovanec navedel, da se naroka ne more udeležiti zaradi druge razprave, ki jo ima na Okrajnem sodišču v Mariboru istega dne, in sicer ob 11.30 uri, za kar je k opravičilu priložil tudi vabilo Okrajnega sodišča v Mariboru za navedeno razpravo. Sodišče prve stopnje je tudi zaprosil, da v bodoče naroke razpiše v pritličju sodišča, ker ima kot invalid pravico do nemotenega dostopa. Priložil je sklep SPIZ št. I-960325 z dne 25. 6. 1985, iz katerega je razvidno, da ima 80 % telesno okvaro. Svojo odsotnost je istega dne kot oškodovanec pisno opravičila tudi I.B., uradna spremljevalka oškodovanca kot invalida.

6. Ob takem dejanskem stanju je pritrditi pritožbi, ki se sklicuje na sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 60633/2012 z dne 11. 2. 2016), da je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom odločilo v nasprotju z intenco določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP. Odsotnost oškodovanca bi namreč moralo presojati z vidika, ali oškodovanec še vedno izkazuje interes za začetek in nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca ali ne. Iz njegovega opravičila in predloga za preložitev naroka je jasno razvidno, da interes za kazenski pregon obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje še vedno ima in vsled tega ni podlage za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. S tem, ko je oškodovanec pravočasno opravičil svojo odsotnost je jasno izkazal interes za nadaljevanje kazenskega pregona, saj bi v primeru, da takega interesa ne bi imel, enostavno izostal iz naroka in svoje odsotnosti tudi ne bi opravičil. Pri tem za presojo, ali vztraja pri pregonu, ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih na narok ni pristopil, opravičljivi ali ne, temveč je izključno pomembna presoja obstoja njegovega interesa za nadaljevanje kazenskega pregona. Tak interes pa je oškodovanec, kot je že obrazloženo, povsem jasno izkazal. 7. Tudi gramatikalna razlaga določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP pritrjuje pritožbi. Navedeno zakonsko določilo namreč določa dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da lahko sodišče odloči na način, predpisan v navedeni zakonski določbi. Prvi pogoj je, da je bil oškodovanec na narok v redu povabljen in na narok ne pride, drugi pogoj pa je, da svojega izostanka ne opraviči. Ali je opravičilo oškodovanca sprejemljivo ali ne, je lahko pomembno le za presojo glede tega, kdo je dolžan plačati stroške preložitve naroka, ne pa tudi za ugotovitev, ali je oškodovanec še zainteresiran za kazenski pregon ali pa je od predloga za pregon odstopil. 8. Iz obrazložitve napadenega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presojalo predvsem to, ali je opravičilo oškodovanca sprejemljivo ali ne. Zaključilo je namreč, da oškodovanec svojo odsotnost z naroka neutemeljeno opravičuje z invalidnostjo in s pristopom na drug narok pri Okrajnem sodišču v Mariboru, ker je v nedavni preteklosti oškodovanec osebni avto vozil sam, za pristop na oba naroka, ko je prvi razpisan ob 9.00 uri, drugi pa ob 11.30 uri, pa bi imel dovolj časa, ne da bi zaradi krajevne oddaljenosti moral iz katerega od narokov izostati. Da oškodovanec po presoji sodišča prve stopnje ni resen, slednje zaključuje tudi na osnovi tega, da na narok ni pristopil niti njegov pooblaščenec.

9. Ker je oškodovanec s pisnim opravičilom, poslanim 16 dni pred narokom za glavno obravnavo, jasno izkazal interes za nadaljevanje kazenskega pregona zoper obdolženca, niso bili podani pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi kazenskega postopka po določbi tretjega odstavka 306. člena ZKP in je zato pritrditi pritožbi, da je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz napadenega sklepa, nepravilna.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in napadeni sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Pritožbeno sodišče v posledici take odločitve ni odločalo o podrejenem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki so ga podali pooblaščenci, o predlogu za prenos krajevne pristojnosti pa bo odločeno v posebnem postopku, v kolikor bodo pooblaščenci pri takem predlogu vztrajali oziroma ga ponovno podali.