Jedro

Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank; svojemu trditvenemu bremenu je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zadostila, medtem ko je naloga sodišča, da v okviru pravnega sklepanja opravi subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod ustrezajuče pravne norme. Zato na napačnem izhodišču temelji ugotovitev, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o posledicah dejstev v zvezi s podanimi trditvami, ki se nanašajo na verjetnosten obstoj terjatve - ničnosti sklenjene Kreditne pogodbe.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe zoper toženo stranko, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se do pravnomočnega končanja spora začasno zadrži učinkovanje Pogodbe o deviznem stanovanjskem kreditu št. 378-63786677057093 z dne 5. 7. 20061 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 5. 7. 2006,2 sklenjenih v Notarskem zapisu SV 610/06 z dne 5. 7. 2006 (I. točka izreka), in sklenilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka (tudi tožnika, pritožnika) po pooblaščencu, ki sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo v skladu s predlogom, oz. podredno, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oboje s stroškovno posledico.

3.Oporeka zaključku, da ni podala navedb glede verjetnosti obstoja terjatve, saj je že v tožbi podrobno navedla številna dejstva in predlagala dokaze, ki predstavljajo obsežno materialnopravno in dejansko podlago za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Obširno je pojasnila znake za ničnost Kreditne pogodbe in nobenega dvoma ne more biti, da se začasna odredba nanaša na zavarovanje, ki je v funkcionalnem razmerju oziroma razmerju koneksnosti s tožbenim zahtevkom. Zato ni razloga, da bi navedbe iz tožbe ponavljala v predlogu za izdajo začasne odredbe - dejansko stanje je ugotovljeno zmotno, ker sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb in dokazov, čeprav bi jih moralo. Tudi ne drži, da se ni konkretno sklicevala na Kreditno pogodbo in dokazne predloge, predložene v tožbi - ti so v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedeni, predloženi pa so k tožbi. V tej je obširno pojasnjeno, zakaj je Kreditna pogodba - Pogodba o deviznem stanovanjskem kreditu št. 378-63786677057093, ki jo je tožeča stranka sklenila kot potrošnica, nična, zaradi česar je v tožbi zahtevala ugotovitev ničnosti citirane pogodbe in zaradi akcesornosti tudi Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, posledično pa zahteva tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris ter vračilo preplačila kredita, opravljenega na podlagi nične Kreditne pogodbe. V tožbi je obrazloženo in dokazno podprto navajala, da pri sklepanju Kreditne pogodbe ni bila izpolnjena pojasnilna dolžnost tožene stranke, ki je bila pri sklepanju Kreditne pogodbe nepoštena in v slabi veri, podano je tudi znatno neravnotežje v medsebojnih pravicah in obveznostih pravdnih strank, vse od sklenitve pogodbe dalje, menjalni tečaj in mesečna obveznost tožeče stranke pa sta bila določena enostransko, kar je nedopusten pogodbeni pogoj. Določno je navedla, kakšen znesek kredita je prejela in koliko ga je preplačala, kar vse izhaja iz priloženih seznamov plačil, in kar je utemeljila tudi v predlogu za začasno odredbo, v katerem ji ni potrebno povzemati vseh tožbenih navedb - kadar se začasna odredba predlaga v zvezi z vloženo tožbo, se vprašanje verjetnosti obstoja terjatve presoja na podlagi navedb v tožbi. Kljub temu obstoj terjatve izhaja tudi iz navedb v samem predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer ni potrebno, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno prilagajo kopije vseh listinskih dokazov. Neutemeljen je zaključek, da ni izkazanih znakov za ničnost Kreditne pogodbe.

4.Že v predlogu za izdajo začasne odredbe je utemeljila izpolnjene pogoje za izdajo začasne odredbe ter se v zvezi s tem sklicevala na svoje navedbe v tožbi in na priložene dokaze, pri čemer je pojasnila tudi preplačilo za 17.093,69 EUR glede na prejeti znesek. Sklep je sam s seboj v nasprotju, saj obrazložitev naprej povzame tožbene trditve, nato pa trdi, da sodišče ni dolžno iskati dejstev za verjetnost terjatve. Tožeča stranka je v isti vlogi vložila tožbo in predlog za začasno odredbo, ki je naveden že v samem naslovu tožbe. Dokazi za verjetnost terjatve so isti, tožeča stranka jih je v predlogu tudi ponovno navedla in se nanje sklicevala, ni pa jih priložila v dodatnih dveh izvodih. ZPP in ZIZ ne prepovedujeta, da se stranka v isti vlogi ne sme sklicevati na identične navedbe. ter ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. V isti pisni vlogi sta združena dva procesna akta - tožba ter predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta ločeno obrazložena. Zato je protispisna ugotovitev, da naj tožeča stranka ne bi navedla dejstev in dokazov. Kadar se začasna odredba predlaga v zvezi z vloženo tožbo, je jasno, da se bo vprašanje verjetnosti terjatve reševalo glede na navedbe v tožbi in da se bodo glede tega vprašanja upoštevali predlagani dokazi glede tožbenega zahtevka. Tožeča stranka pa je predlog za začasno odredbo še posebej obrazložila kot samostojen predlog, ki je bil priložen tožbi, in v predlogu jasno navedla, na katere dokaze opira predlog. Že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se z začasno odredbo zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve, pri čemer iz predloga jasno izhaja, da je cilj začasne odredbe v tem, da se preneha učinkovanje Kreditne pogodbe in obveznost plačila mesečnih anuitet, kar izhaja tudi iz zahtevka predloga.

5.Če sodišče ne upošteva vseh navedb v enotnem postopku, tožeči stranki odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), s tem pa krši tudi pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS. Ko je predlog za izdajo začasne odredbe podan med sodnim postopkom ali tudi po koncu, ga je treba presojati v luči zavarovanja terjatve, ki se uveljavlja v tožbenem zahtevku. Zato v predlogu ni potrebno podrobno navajati oz. ponavljati dejstev in dokazov, ki predstavljajo dejansko in materialno pravno podlago za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka; tudi ni treba dodatno uveljavljati že podanih razlogov glede verjetnosti, da je zahtevek utemeljen in da je tožena stranka dolžnik materialnopravnega razmerja po tožbenem zahtevku, ki je podlaga predlagani začasni odredbi. Takšen nesmiseln in formalističen ter neživljenjski in celo nerazumen pristop je v sedanji sodni praksi slovenskih sodišč že presežen (VSL II Cp 1711/2023 z dne 25. 1. 2024, VSL II Cp 1854/2023 z dne 18. 1. 2024, VSM I Cp 930/2023 z dne 21. 12. 2023).

6.Sodišče predloga za izdajo začasne odredbe ni presojalo v smislu ciljev in temeljnih načel, ki izhajajo iz Direktive 93/13/EGS (predvsem obveznosti nadzora in načela učinkovitosti), in ki omogočajo nacionalnemu sodišču, da pogoje za izdajo začasne odredbe, kot jih določa ZIZ kot nacionalni predpis, razlaga skladno in lojalno s pravom EU. V konkretnem primeru to pomeni, da mora sodišče ob odločanju o predlagani začasni odredbi upoštevati vse navedbe in dokaze, ki so vloženi v spis. Zato je neutemeljen zaključek, da bi tožeča stranka morala predlogu ponovno priložiti listinske dokaze in kopijo Kreditne pogodbe. Sodišče bi moralo upoštevati tudi vse navedbe in dokaze iz tožbe. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s tem pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka ter nedopusten poseg v ustavno varovane pravice tožeče stranke. Obstoječe trditveno in dokazno gradivo je sodišču omogočalo vsebinsko odločitev o predlogu, ki je povsem izostala, odločitev pa tudi nasprotuje materialnemu pravi in sodni praksi SEU in višjih sodišč RS ter predstavlja kršitev pravic tožeče stranke iz 14., 22. in 23. člena URS.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Nosilni razlog zavrnilne odločitve, kot to izhaja iz obrazložitve pod točko 6 izpodbijanega sklepa, je v neizkazanosti verjetnostnega obstoja terjatve, in ker tožeči stranki ni uspelo izkazati že omenjenega pogoja, izpolnjenosti predpostavk po drugem odstavku 272. člena ZIZ prvostopno sodišče niti ni presojalo.3 Odločitev sloni na ugotovitvah:

-da iz navedb v predlogu ne izhaja, katero terjatev želi tožeča stranka zavarovati; čeprav na začetku predloga navede, da zahteva zavarovanje nedenarne terjatve in se tekom predloga večkrat sklicuje na vloženo tožbo, pa v njej postavi zahtevke na ničnost kreditne pogodbe in plačilo ter na izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pomeni vsaj dva nedenarna zahtevka;

-da iz predloga ni jasno, za katero kreditno pogodbo gre, iz katere naj bi izhajala terjatev tožeče stranke;

-da ni konkretnih navedb o posledicah zatrjevane neizpolnjene pojasnilne dolžnosti toženke, o njeni slabi veri in neravnotežju strank med pravicami in obveznostmi, zaradi česar ni navedb o izpolnjenosti zakonskih znakov za ničnost pogodbe, če tožeča stranka meri na to terjatev, in

-da predlogu ni predloženih listinskih dokazov (ki so predloženi le kot priloga k tožbi, v dveh izvodih).

Na podlagi ugotovljenega sodišče zaključi, da bi lahko vsebinsko presojo obstoja materialnopravnih predpostavk iz 272. člena ZIZ, ne da bi pri tem kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP, opravilo šele, če bi tožeča stranka izpolnila svoje trditveno breme, čemur bi bilo zadoščeno že, če bi v predlogu izrecno navedla, na katero od terjatev se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, in se jedrnato sklicevala na v tožbi že navedena dejstva in na že podane dokazne predloge ter ob tem navedla, za katere dele tožbe gre.

5.Sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve pravilno povzame stališče sodne prakse, da je postopek za izdajo začasne odredbe poseben in samostojen postopek (torej tudi, če poteka v okviru že začetega pravdnega postopka), in v nadaljevanju tudi pravilno pojasni, da določbe ZIZ v delu, kjer urejajo postopek zavarovanja z začasno odredbo, ne ločujejo med situacijami, ko je predlog podan pred ali že po uvedbi sodnega postopka. V obeh primerih smiselna uporaba splošnih pravil pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP v zvezi s členoma 15 in 239 ZIZ) upniku nalaga, da v predlogu za izdajo začasne odredbe poda trditve in v zvezi z njimi predlaga dokaze, s katerimi z dokaznim standardom verjetnosti, kadar gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, izkaže izpolnjenost pogojev na podlagi 272. člena ZIZ, torej tudi glede obstoja terjatve. Sodna praksa se je že izrekla, da se lahko predlagatelj, kadar je predlog za izdajo začasne odredbe vložen hkrati s tožbo, glede verjetnostnega obstoja terjatve sklicuje na dejstva, navedena v tožbi, in (opredeljeno) tudi na dokaze, ki jih je predlagal v tožbi oz. jih tam predložil;4 takšno stališče v zvezi s sklicevanjem na dokaze, zastopa tudi teorija.5

6.Tožeča stranka je predlog za izdajo začasne odredbe vložila hkrati s tožbo.6 S slednjo zoper toženo stranko kot pravno naslednico kreditodajalca uveljavlja zahtevek na ugotovitev ničnosti Pogodbe o deviznem stanovanjskem kreditu št. pogodbe 378-63786677057093 z dne 5. 7. 2006 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenih v obliki Notarskega zapisa SV 610/06 z dne 5. 7. 2006, zahtevek na plačilo 17.093,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po specifikaciji in zahtevek na ugotovitev, da je vknjižena hipoteka, vpisana pod ID pravice ... za terjatev v višini 58.750,00 CHF na podlagi navedenega Notarskega zapisa na nepremičnini (k. o. 1075 Ostrožno stavba 1921 del stavbe 19) neveljavna in se izbriše. Tožeča stranka je v tožbi podala obsežne navedbe, s katerimi je obrazlagala zatrjevano ničnost (kreditne) Pogodbe in Sporazuma; te v pritožbi deloma ponavlja. Hkrati z vloženo tožbo, ki jo je naslovila z "Tožba in Predlog za izdajo začasne odredbe in Predlog za oprostitev plačila sodne takse", je (istega dne; 12. 2. 2025) vložila Predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je uvodoma izrecno navedla, da hkrati s tožbo zaradi ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe in plačila zneska 17.093,69 EUR ter izbrisa neveljavne vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za zavarovanje svoje nedenarne terjatve, v skladu s členom 272 ZIZ, predlaga izdajo začasne odredbe, ter v nadaljevanju, da se, kadar se začasna odredba predlaga v zvezi z vloženo tožbo, vprašanje verjetnosti obstoja terjatve presoja na podlagi navedb v tožbi, pri čemer se upoštevajo tudi dokazi, predlagani za utemeljitev tožbenega zahtevka. Zapisano je razumeti kot sklicevanje tožeče stranke na navedbe in dokazne predloge v tožbi, vendar ne glede na navedeno tožeča stranka predlog, v katerem se sicer res tudi izrecno sklicuje na navedbe v tožbi,7 tudi še posebej obrazloži s ponujenimi povsem določnimi navedbami glede zakonsko zahtevanih predpostavk v ZIZ in s sklicevanjem na določbe Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) ter stališči sodne prakse SEU v zvezi z Direktivo 93/13 (na skupno petnajstih straneh obrazložitve, od tega so štiri strani namenjene navedbam glede verjetnostnega obstoja terjatve v zvezi s trditvami neizpolnjene pojasnilne dolžnosti s strani zaposlenega pri pravnem predniku tožene stranke, slabe vere toženke in obstoječega neravnotežja ob sklenitvi Kreditne pogodbe). Pri tem je iz navedb v tožbi in tožbenega petita nedvoumno, katero nedenarno terjatev tožeča stranka uveljavlja.

7.Tudi sicer tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe na več mestih omenja okoliščine v zvezi s sklenitvijo Kreditne pogodbe in samo Kreditno pogodbo ter se med dokazi izrecno sklicuje na dokaze, priložene tožbi, med drugim izrecno na Notarski zapis Pogodbe o deviznem stanovanjskem kreditu št. pogodbe 378-63786677057093 z dne 5. 7. 2006 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve notarke Finkove SV 610/06 z dne 5. 7. 2006. Upoštevaje predhodno izpostavljena izhodišča glede sprejemljivega načina ponujenega trditvenega in dokaznega bremena (glede obstoja verjetnosti terjatve kot prvega pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ), je pritrditi pritožnikoma, da ugotovitev sodišča, da iz njunih navedb ne izhaja, katero terjatev želita zavarovati in da tudi ni jasno, katero od nedenarnih terjatev, temelji na prestrogem in preveč formalističnem stališču.

8.Sodišče druge stopnje se sicer ne strinja s pritožbeno navedbo, da sta bila tožba in predlog združena v isti pisni vlogi,8 sta pa bila oba procesna akta vložena hkrati.9 Sodišče prve stopnje je sicer odločitev pravilno oprlo na materialnopravno podlago iz 272. člena ZIZ, ki ureja zavarovanje nedenarne terjatve. Res je, kot ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi uveljavlja poleg denarnega tudi dva nedenarna zahtevka, to je zahtevek na ničnost Kreditne pogodbe in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in za izbris neveljavno vknjižene hipoteke na podlagi obeh, vendar pa sta ta ne le vsebinsko in materialnopravno povezana, temveč je iz zahtevka predloga za izdajo začasne odredbe razbrati tudi, na katero od nedenarnih terjatev se predlagano zavarovanje nanaša. Iz slednjega je nenazadnje povsem jasno razvidno tudi, katera Kreditna pogodba je predmet predlaganega zavarovanja.

9.Presoja, ali obstaja terjatev, se z vsebinskega vidika ne razlikuje od presoje o utemeljenosti zahtevka o glavni stvari. Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank; svojemu trditvenemu bremenu je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zadostila, medtem ko je naloga sodišča, da v okviru pravnega sklepanja opravi subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod ustrezajuče pravne norme. Zato na napačnem izhodišču temelji ugotovitev, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o posledicah dejstev v zvezi s podanimi trditvami, ki se nanašajo na verjetnosten obstoj terjatve - ničnosti sklenjene Kreditne pogodbe. Tožeča stranka tudi utemeljeno graja ugotovitev, da predlogu za zavarovanje ni predložila listinskih dokazov - v predlogu se izrecno in povsem opredeljeno sklicuje (med drugim) na listinske dokaze, za katere navaja, da so priloženi tožbi (glej l. št. 13, 15). Predlog za izdajo začasne odredbe je bil vložen hkrati z vloženo tožbo, zato je utemeljena graja o pretiranosti zahteve, da bi morala tožeča stranka tudi predlog za izdajo začasne odredbe ponovno opremiti z zadostnim številom listinskih dokazov, ki jih je priložila že tožbi, in na katere se v predlogu za izdajo začasne odredbe konkretizirano sklicuje.

10.Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členoma 15 in 239 ZIZ), ker samo ne more nadomestiti razlogov v zvezi s predpostavkami, predvidenimi za izdajo začasne odredbe, ki jih prvostopno sodišče vsebinsko ni presojalo. To bo moralo, upoštevaje zgoraj navedeno, ponovno presojati vse pogoje za izdajo začasne odredbe, ki jih zaradi materialnopravno zmotnih izhodišč ob prvem odločanju (člen 341 ZPP), da tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ni presojalo, ob čemer posledično ni upoštevalo določno podanih in konkretiziranih navedb ter dokaznih predlogov tožeče stranke (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Posebni napotki za ponovno odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, glede na predhodno obrazložitev, niso potrebni.

11.Odločitev o stroških iz II. točke izreka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členoma 15 in 239 ZIZ).

-------------------------------

1Tudi Kreditna pogodba oz. Pogodba.

2Tudi Sporazum.

3Tako prvostopno sodišče v točki 7 obrazložitve.

4Glej na primer VSL II Cp 1711/2023 z dne 25. 1. 2024, VSC I Cp 276/2023 z dne 17. 8. 2023, VSL II Cp 2154/2023 z dne 16. 1. 2024, VSL II Cp 259/2025 z dne 19. 2. 2025.

5Tako v: Začasne odredbe v civilnih postopkih, Neža Pogorelčnik Vogrinc, GV Založba, Ljubljana 2015, stran 148 - 149.

6Dne 12. 2. 2025, kot izhaja iz dohodnega žiga.

7Glej na primer l. št. 15 (stran 8 predloga).

8Glej l. št. 1 - 19 spisa (oz. v tožbi označene strani od 1 do 18 in v predlogu za izdajo začasne odredbe označene strani od 1 - 17).

9Glej obrazložitev pod točko 6 tega sklepa.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 239, 272 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 39

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 6,7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.