Up-20/95

26.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. J., K., ki ga zastopa B. Z., odvetnica v C. na seji dne 26. februarja 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. J. zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 599/94 z dne 17.11.1994 in sklep Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Šentjurju, opr. št. N 1/93 z dne 7.12.1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija sklepa, na podlagi katerih mu mora Občina Šentjur plačati četrtino odškodnine zaradi razveljavljene zaplembe premoženja njegovega očeta. Enake četrtine je prisodilo ostalim trem zakonitim dedičem po očetu K. J. Pri tem je pritožbeno sodišče med drugim zavrnilo razlaganje današnjega pritožnika, da naj bi bil edino on upravičen do celotne odškodnine, saj so se preostali dediči odpovedali dediščini in so bili dedno odpravljeni ter da bi moralo sodišče vprašanje dedovanja reševati kot predhodno vprašanje in moralo opraviti zapuščinski postopek - pri čemer se je pritožnik skliceval na dve darilni pogodbi; ugotovilo je, da se pogodbi ne nanašata na zaplenjeno premoženje, o načinu dedovanja pa med dediči, povabljenim na narok, ni bilo spora.

2.Pritožnik je predlagal državnemu tožilcu, naj vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Državno tožilstvo (po uradnih poizvedbah tega sodišča) zahteve ni vložilo. Revizija zoper izpodbijani sklep je bila zavrnjena.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja enaka pravna stališča kot v nepravdnem postopku. Zatrjuje kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem (22. člen Ustave).

4.V oceno, kako sta sodišči v izpodbijanih odločbah uporabili materialno in procesno pravo, se Ustavno sodišče ne more spuščati, ker ni instanca rednemu sodstvu. Do kršitve pravice iz 22. člena Ustave pa pri tem očitno ni prišlo: Niti pritožnik sam ne navede, v čem in v primerjavi s kom naj bi bil pri sodnem varstvu svojih pravic prikrajšan, Ustavno sodišče pa takih kršitev v obravnavanem primeru tudi ne vidi. Stališče, kakršno uveljavlja to sodišče v pritožnikovem primeru, je kot načelno pravno mnenje zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS, tako da je sestavni del sodne prakse; drugostopni sklep v obrazložitvi na to posebej opozarja.

Zgolj nezadovoljnost stranke z izidom sodnega postopka še ni argument za kršitev njene ustavne pravice in ne upravičuje ustavne pritožbe.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj