Jedro

Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.

Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Velenje je z izpodbijano odločbo št. 352-26/07 z dne 11. 6. 2010 v 1. točki izreka odločila, da hipoteka v višini 152.721,80 CHF, z datumom zapadlosti 30. 4. 2032 v korist A. d.d., ..., vpisana pri parc. št. 1314/4 vl. št. 658 k.o. ..., ugasne z dnem pravnomočnosti te odločbe. V 2. točki je odločila, da se izbris hipoteke zaznamuje v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Velenju; v 3. točki izreka je odločila, da se v postopku izdaje te odločbe odmerijo stroški postopka v višini 515,75 EUR in v 4. točki odločila, da je Republika Slovenija dolžna razlastitvenima zavezancema B.B. in C.C. povrniti stroške postopka navedene v 3. točki izreka.

Odločba št. 352-26/07 z dne 11. 6. 2010, je bila izdana v postopku ponovnega odločanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da je razlastitvena upravičenka 22. 8. 2007 zahtevala ugasnitev hipoteke, in da je bila z odločbo UE Velenje z dne 16. 1. 2008, v korist Republike Slovenije razlaščena nepremičnina s parc. št. 1314/2 v izmeri 1153 m². Po izvedenem parcelacijskem postopku je iz celotne parcele 1314/2 in dela parcel 1306/2 in 1312/2 nastala sedanja parcela 1314/4 v skupni izmeri 1271 m², na kateri je vpisana hipoteka v korist A. d.d. Ugotovljeno je bilo tudi, da je na obravnavani parceli 1314/4 zgrajena merilno reducirna postaja ..., ki po določbah Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) predstavlja objekt gospodarske javne infrastrukture. Objekt je sedaj v lasti D. d.o.o., ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Upravni organ je v postopku pridobil podatke o višini ter zapadlosti zavarovane terjatve, za ostale podatke pa je bil hipotekarni upnik pozvan, da jih predloži upravnemu organu. Ne banka, ne sam razlastitveni zavezanec, na ustni obravnavi nista posredovala podatkov o višini mesečnega obroka in o morebitnih drugih načinih zavarovanja terjatve, posredovan pa je bil podatek, da parc. št. 1314/4 v primerjavi s celotnim vložkom 575 k.o. ..., na katerem je vpisana hipoteka, predstavlja 3,0165% zavarovanja. Drugih dokazov A. kot stranka v postopku ni predložila, njenih navedb, da bi bilo treba združiti ta postopek z drugim razlastitvenim postopkom, pa upravni organ ni upošteval, saj gre za postopke, v katerih nastopajo različni stranski intervenienti, banka pa je res udeležena v obeh postopkih. Pri odločanju je bilo treba upoštevati tudi določbo 60. člena EZ, ki določa, da se infrastrukturni objekti po tem zakonu lahko prodajo, odsvojijo in obremenijo le s predhodnim soglasjem vlade in da je pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka nična.

Upravni organ je sledil predlogu pooblaščenke razlastitvenih zavezancev in po opravljeni ustni obravnavi ponovno pozval hipotekarnega upnika k predložitvi podatkov, ki se nanašajo na kredit. Zahtevani podatki prvostopenjskemu upravnemu organu niso bili posredovani, zato je na podlagi vpogleda v zemljiškoknjižni izpisek, na podlagi navedb strank in celotnega ugotovitvenega postopka organ odločil, da je ugasnitev hipoteke nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se je zasledovala z razlastitvijo obravnavane parcele. Po prepričanju upravnega organa je z izbrisom hipoteke prikrajšanje hipotekarnega upnika v primerjavi z javno koristijo neznatne vrednosti.

Zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa sta se pritožila razlastitvena zavezanca B.B. in C.C. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo 35020-65/2007 z dne 6. 1. 2011 njuno pritožbo, po ugotovitvi, da je določba 108. člena Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), namenjena predvsem in izključno zavarovanju položaja hipotekarnega upnika in ne razlastitvenega zavezanca, zavrnilo. Pojasnilo je, da pritožnika, ki s pritožbo opozarjata predvsem na nastali položaj hipotekarnega upnika, to je A. in ne na svoj položaj, že iz tega razloga, ker zanjo nimata pravnega interesa, ne moreta uspeti. Hipotekarni upnik ima namreč oziroma je imel v obravnavanem postopku status stranke, to pomeni, da je tudi imel vso možnost zakonite uporabe pravnih sredstev, v kolikor bi menil, da je bil z izpodbijano odločbo v svojih pravicah in koristih prikrajšan in prizadet, vendar te možnosti ni izkoristil. Vpisana hipoteka pri parc. št. 1314/4 predstavlja le 3,0165% celotnega zavarovanja, kar pomeni, da je obseg njenega jamstva glede na obseg jamstev, ki izhajajo iz bremenskega lista z.k. vl. št. 658 k.o. ..., zanemarljiv. Prav tako je bilo dodatno ugotovljeno, da je na predmetni parceli zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, katerega izgradnja je bila nujno potrebna in glede katerega je bila javna korist nesporno izkazana (59. člena EZ), zato je upravni organ prve stopnje utemeljeno ugodil predlogu razlastitvene upravičenke za ugasnitev hipoteke na predmetnem zemljišču tudi iz tega razloga.

Tožeča stranka oporeka odločitvi. Navaja, da je bilo v konkretnem primeru napačno uporabljeno določilo 108. člena ZUreP-1. Sklicuje se na določbo petega odstavka 108. člena ZUreP-1, ki natančno določa, da v primeru, če je na razlaščeni nepremičnini ustanovljena hipoteka, prevzame razlastitveni upravičenec subsidiarno odgovornost za zavarovano terjatev, kar pomeni, da pride do tega prevzema subsidiarne odgovornosti avtomatično in ne pride v poštev izključitev po tretjem odstavku 108. člena ZUreP-1. Sklicuje se tudi na predlog hipotekarnega upnika za združitev obeh razlastitvenih postopkov ter navaja, da se z izpodbijano odločitvijo manjša zavarovanje hipotekarnega upnika. V zadevi bi bilo treba treba angažirati sodnega izvedenca ustrezne finančne stroke, kar tožeča stranka tekom postopka pred organom prve stopnje že predlagala, njen predlog pa je bil zavrnjen. Sodni izvedenec ustrezne finančne stroke je namreč tisti, ki bi lahko podal zanesljivo mnenje, ali hipoteka vpisana pri parc. št. 1314/4 k.o. ... lahko ugasne ali ne. Dejansko stanje je zaradi tega ostalo nepopolno razjasnjeno, zaradi česar je prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava. Nadalje je obrazložitev v nasprotju z listinsko dokumentacijo, v delu, ki se nanaša na to, ali je upravni organ prve stopnje razlastitvena zavezanca pozval, da mu posredujeta podatke, katere ni prejel s strani hipotekarnega upnika. Sodišču predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, D. d.o.o., ki prereka navedbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo v upravnem sporu, saj želi s tožbo doseči, da na razlaščeni parceli ne bi ugasnila hipoteka ustanovljena v korist upnice. Za tožnika se zaradi sporne odločitve ni spremenilo nič, hipotekarni upnici, ki ji bil v upravnem postopku priznan položaj stranke, pa izgubljena zastava ne predstavlja tako velikega interesa, da bi za zaščito svoje pravice vložila tožbo v upravnem sporu. Sklicuje se tudi na 60. člen EZ, ker objekti na parceli 1314/4 predstavljajo infrastrukturo za prenos zemeljskega plina in ne morejo biti v lastništvu ali upravljanju pravnih ali fizičnih oseb, ki niso pooblaščeni sistemski operaterji. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidnih iz njene obrazložitve. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je odločil, da hipoteka v višini 152.721,80 CHF, z datumom zapadlosti 30. 4. 2032 v korist A. d.d., vpisana pri parc. št. 1314/4 vl. št. 658 k.o. ..., ugasne z dnem pravnomočnosti te odločbe. Gre za odločitev, ki temelji na določbi prvega odstavka 108. člena ZUreP-1, po kateri je v odločbi o razlastitvi treba navesti, ali stvarne pravice na nepremičnini in pravice iz najemne oziroma zakupne pogodbe ugasnejo. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ v postopku odločanja v celoti upošteval določbo drugega odstavka 108. člena ZUreP-1 in v postopek pritegnil imetnika sporne pravice, A. d.d., ki je v tem postopku imela položaj stranke. Prav tako je bilo pred odločitvijo ugotovljeno, kar v tem upravnem sporu ni sporno, da je upravni organ o ugasnitvi prej navedene stvarne pravice-hipoteke, odločal na podlagi predloga razlastitvene upravičenke z dne 22. 8. 2007, torej je upošteval tudi določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1, po kateri pravice iz prejšnjega odstavka lahko ugasnejo samo, če predlagatelj razlastitve to posebej zahteva.

V nadaljevanju pa je upravni organ pravilno upošteval tudi del določbe tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1, po kateri v primeru zahteve predlagatelja upravni organ ugotovi, ali je ugasnitev pravic nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo. Tako je prvostopenjski organ v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovil, da je bila parcela št. 1314/2 v izmeri 1153 m² razlaščena v korist Republike Slovenije 16. 1. 2008. Po izvedenem parcelacijskem postopku je iz celotne parcele 1314/2 in dela parcel 1306/2 in 1312/2 nastala sedanja parcela 1314/4 v skupni izmeri 1271 m², na kateri je vpisana hipoteka v korist A. d.d.. Na obravnavani parceli je zgrajena merilno reducirna postaja ..., ki po določbah EZ predstavlja objekt gospodarske javne infrastrukture. Ugotovljeno je bilo tudi, da hipoteka na parc. št. 1314/4 predstavlja manjši del zavarovanja v višini 3,0165%. Nadalje sta bili pri odločanju upoštevani določbi 60. in 59. člena EZ. Slednji določa, da sta gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, v javno korist. Ob ugotovitvi, da je na parc. št. 1314/4 zgrajena merilno reducirna postaja ... ter ugotovitvi, da se po določbi 59. člena EZ javna korist v primeru, kot je obravnavani predpostavlja, ter po ugotovitvi, da zavarovanje dolga s hipoteko na zemljišču parc. št. 1314/4 predstavlja manjši del zavarovanja, je bila po presoji sodišča v celoti izpolnjena zahteva tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1, torej je tudi po presoji sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno in v skladu z zakonom ugotovil, da je ugasnitev pravic nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.

Glede na zgoraj navedeno sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da ima imetnik pravice (v konkretnem primeru hipoteke), v postopku priznan položaj stranke zato, da varuje svoje pravice, ki izvirajo iz zastave nepremičnine. V ta namen ima pravico vlagati pravna sredstva zoper odločitve upravnega organa, ki po njegovi presoji te pravice omejujejo. Pravico ima ugovarjati tako zoper razlastitev samo, kot tudi (in predvsem) zoper odločitev o ugasnitvi pravice. V obravnavani zadevi je bil imetniku sporne pravice, A. d.d. priznan položaj stranke v postopku. Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je hipotekarna upnica v tem postopku sodelovala, vendar zoper izpodbijano odločitev prvostopenjskega organa ni vložila ne pritožbe, niti tožbe. Ker je po presoji sodišča namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 ravno v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje. Iz navedenega razloga sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na položaj hipotekarnega upnika ter ugovore, ki se nanašajo na uporabo določbe petega odstavka 108. člena ZUreP-1. Gre namreč za določbo, ki je po presoji sodišča ni mogoče razlagati na način, kot jo razlaga tožeča stranka, da je njena uporaba v primeru, kot je obravnavani, obvezna. Res je, da določba petega odstavka 108. člena ZUreP-1 daje posebno varstvo imetniku hipoteke na nepremičnini (prevzem subsidiarne odgovornosti), vendar samo v primeru, če upravni organ ne odloči o ugasnitvi te pravice, torej o ugasnitvi hipoteke.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Tožeča stranka in stranka z interesom v tem upravnem sporu sta ob vložitvi tožbe in odgovora na tožbo zahtevali tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.