Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep III Cp 2205/2024

ECLI:SI:VSLJ:2025:III.CP.2205.2024 Civilni oddelek

nepopolna pritožba nepodpisana pritožba zavrženje pritožbe podpis na pritožbi fotokopiranje skeniranje podpis odvetnika pravica do sodnega varstva pravica do pritožbe sodna praksa
Višje sodišče v Ljubljani
20. februar 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tako kot za vsako vlogo tudi za pritožbo velja, da mora biti podpis na njej izviren, pri čemer za izviren podpis pritožnika šteje njegov lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu. Zahteva po izvirnosti podpisa izhaja tudi iz obsežne sodne prakse, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo in sklep z dne 19. 12. 2023, vloženo 18. 4. 2024.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.

Navajata, da ne drži, da je pritožba fotokopirana, saj je natisnjena v črno belem formatu. Toženca na podlagi pooblastila zastopa odvetnik, ki je tudi podpisnik pritožbe. Drži sicer, da je njegov podpis natisnjen in ne v izvirniku, vendar pa se toženca ne strinjata z zaključkom, da bi bila zaradi tega pritožba nepodpisana in nepopolna. 335. člen ZPP namreč določa, da mora pritožba obsegati podpis pritožnika, ne pa tudi, da mora ta podpis biti neposredno ročno zapisan na papir.

Toženca uveljavljata, da je novejša sodna praksa že zaključila, da podpis pooblaščenca na pritožbi zraven odvetniškega žiga, fotokopiran ali natisnjen, v dvomu zadošča za popolnost pritožbe. Sklicujeta se na argumentacijo iz sklepa VSL II Cp 1344/2019 z dne 18. 9. 2019, ki jo obširno povzemata. Menita, da je ravnanje sodišča, ki je pritožbo zavrglo, pretiran in nepotreben formalizem, ter da predstavlja prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva in pravico do pritožbe. Slediti bi moralo novejšim trendom in stališčem v zgoraj navedenem sklepu in dati prednost vsebinskemu odločanju, saj glede na razvoj prakse in teorije ni več mogoče videti ustavno dopustnega razloga, da pritožbe, opremljene s kopiranim ali skeniranim podpisom, v dvomu ne bi dopustili.

Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje, priglašata tudi pritožbene stroške.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo opozarja, da gre pri stališču v sklepu VSL II Cp 1344/2019 za osamljen primer sodne prakse, zato ga ni mogoče uporabiti. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da dne 18. 4. 2024 vložena pritožba zoper sodbo in sklep z dne 19. 12. 2023 ne vsebuje izvirnega podpisa pritožnikov, saj je vloga vključno s podpisom v celoti fotokopirana. Sodišče prve stopnje je pritožbo zato štelo za nepodpisano in s tem za nepopolno. Odločitev je pravilna.

6.ZPP v 335. členu določa obvezne sestavine pritožbe, ena od njih je tudi pritožnikov podpis (4. točka 335. člena ZPP). Tako kot za vsako vlogo, ki je izročena sodišču, tudi za pritožbo velja, da mora biti podpis izviren, pri čemer za izviren podpis pritožnika šteje njegov lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu2 (tretji odstavek 105. člena v zvezi s 4. točko 335. člena ZPP). Zahteva po izvirnosti podpisa izhaja tudi iz obsežne sodne prakse, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa,3 zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ZPP ne določa, da mora biti lastnoročni podpis neposredno ročno zapisan na papir.

7.V predmetni zadevi toženca priznavata, da pritožba ne vsebuje izvirnega podpisa. Za pravno nepomembno se ob tem izkaže vprašanje, ali je podpis na pritožbi fotokopiran, kot je ugotovilo sodišče, ali skeniran in natisnjen, kot trdita toženca, saj nobeden od teh podpisov ne zadosti standardu izvirnosti.

8.Toženca kljub temu vztrajata, da sodišče njune pritožbe ne bi smelo zavreči kot nepopolne, in se sklicujeta na sklep VSL II Cp 1344/2019 z dne 18. 9. 2019, v katerem je bilo zavzeto drugačno stališče, to je, da fotokopiran ali natisnjen podpis v dvomu zadošča za popolnost pritožbe. Pravilnosti izpodbijane odločitve s tem nista uspela izpodbiti. Zgolj iz enega drugačnega judikata ni mogoče sklepati, da bi šlo za ustaljeno sodno prakso. Nasprotno iz velikega števila v opombi 3 navedenih odločb, tudi novejših, izhaja večinsko in usklajeno stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje in ki ga pritožbeno sodišče sprejema kot pravilnega.

9.Ob zakonsko predpisani zahtevi po izvirnem podpisu, ki ji toženca nesporno nista sledila, se za neutemeljene izkažejo pritožbeni očitki o pretiranem formalizmu in o prekomernem posegu v pravico do sodnega varstva in dostopa do sodišča. Brez izvirnega podpisa vloženo pritožbo je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo kot nepodpisano in nepopolno, in ker se v pritožbenem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo (tretji odstavek 343. člena ZPP).

10.Po obrazloženem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožencev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Toženca s pritožbo nista uspela, zato krijeta svoje pritožbene stroške, tožniku pa morata povrniti njegove pritožbene stroške, to je nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep v višini 750 odvetniških točk, kar znaša 450 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 9 EUR, 22 % DDV pa 100,98 EUR. Skupaj tožnikovi pritožbeni stroški znašajo 559,98 EUR (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1To je varni elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, kot to izhaja iz Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih.

2Prim. VSRS sklep II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016, VSL sklep I Cp 784/2017 z dne 7. 6. 2017, VSL sklep I Cp 2067/2018 z dne 10. 12. 2018, VSL sklep II Cp 1562/2019 z dne 28. 10. 2019, VDSS sklep Psp 51/2020 z dne 3. 6. 2020, VSL sklep II Cp 40/2021 z dne 19. 2. 2021, VDSS sklep Psp 38/2023 z dne 15. 3. 2023, VDSS sklep Psp 101/2023 z dne 14. 6. 2023, VSL sklep III Cp 931/2024 z dne 19. 6. 2024, VDSS sklep Psp 109/2024 z dne 4. 9. 2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia