Jedro

Glede na ureditev v 1. tč. 41. čl. KP med delavci in zasebnimi delodajalci disciplinski postopek pri zasebnem delodajalcu ni bistveno kršen, če ni bilo pismene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in če ni bila izvedena disciplinska obravnava.

Ker se dejstva iz zapisnika v sporu ali dvomu lahko dokazujejo tudi z drugimi dokazi, oblikovne in druge napake pri vodenju zapisnika ne pomenijo vedno absolutno bistvene kršitve disciplinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 4.6.1993 in 17.6.1993 o izreku disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja tožniku ter ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo, tako da ga je toženec dolžan pozvati nazaj na delo ter mu za nazaj zagotoviti pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal. Pri tem je ugotavljalo, da je pri izdaji spornih sklepov toženec bistveno kršil zakonita pravila disciplinskega postopka glede uvedbe postopka in vodenja disciplinske obravnave ter vodenja zapisnika.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem opozarja na posebnosti disciplinskega postopka pri delodajalcu - fizični osebi, kot so te posebnosti v skladu z določili 4. odstavka 61. čl. ZTPDR, urejene v 41. členu veljavne kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da pravila disciplinskega postopka pri zasebnem delodajalcu v skladu s 1. točko 41. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.l. RS št. 26/91-I) ne zahtevajo pismene zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, temveč zahtevajo le predhodno dejansko seznanitev delavca z dejstvi, ki so podlaga uvedenemu postopku oziroma izrečenemu ukrepu. Prav tako ta pravila ne zahtevajo posebne disciplinske obravnave, temveč le zapis delavčevega zagovora, če ga je ob seznanitvi z očitki podal, lahko pa delavec poda o tem tudi pismeno izjavo. Takšna ureditev dejansko temelji na zakonskem pooblastilu (4. odstavek 61. čl. ZTPDR).

Glede na prikazano ureditev disciplinskega postopka pri zasebnem delodajalcu, ki velja tudi za razmerje med strankama tega spora, je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je bil disciplinski postopek pri tožencu absolutno kršen, ker ni bila podana pismena zahteva za uvedbo postopka in ker ni bilo disciplinske obravnave. Pri tem pa je ostalo dejansko stanje glede vsebine tožniku očitanih disciplinskih kršitev, pa tudi glede zakonitosti izpodbijanih sklepov z vidika upoštevanja prikazane vsebine določb 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci premalo razčiščeno. Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določbami 370. čl. ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V dopolnjenem postopku bo moralo sodišče z zaslišanjem strank ugotoviti, ali je bil tožnik v tem primeru dejansko predhodno seznanjen z dejstvi, ki so bila predmet disciplinskih očitkov v spornih sklepih, kolikor bo to med strankama sploh sporno in ali skromen ter težko razumljiv zapis toženca o predhodnem razgovoru s tožnikom ustreza bistvu tožnikovega zagovora. Ker se dejstva iz zapisnika v sporu ali dvomu lahko dokazujejo tudi z izvedbo drugih ustreznih dokazov, pritožbeno sodišče meni, da oblikovne in druge napake pri vodenju zapisnika v tem primeru same na sebi ne pomenijo absolutne bistvene kršitve določb disciplinskega postopka. Takšna kršitev bi bila podana le, če se dejstva, ki bi morala biti razvidna iz zapisnika, tudi z izvedbo drugih dokazov ne bi mogla ugotoviti, oziroma stanje, ki bi ga moral zapisnik poočititi, ne bi moglo rekonstruirati.

Kolikor bo sodišče prve stopnje v tem primeru prišlo do zaključka, da disciplinski postopek pri tožencu z vidika dejanske vsebine določb 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci ni bil bistveno kršen, tako, da bi bila izpodbijana sklepa že iz tega razloga nezakonita, bo izvedlo tudi dokaze glede obstoja tožniku očitanih kršitev in po tako dopolnjenem postopku o tožnikovem zahtevku na novo razsodilo.