Jedro

Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknil 6. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zaradi umika tožbe (I. točka izreka), tožniku pa naložilo, naj toženi stranki povrne stroške postopka v višini 104,13 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožnik ni umaknil tožbe takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka (5. 12. 2017), pač pa sedem mesecev kasneje (6. 7. 2018), čeprav se v vmesnem času na strani tožene stranke ni spremenilo nič in je torej tožnik na podlagi identičnega dejanskega stanja, kot je bilo 5. 12. 2017, tožbo umaknil sedem mesecev kasneje. Meni, da bi sodišče prve stopnje to moralo upoštevati in naložiti tožniku, da toženi stranki povrne celotne stroške postopka. Meni, da ni podlage za uporabo določbe 158. člena ZPP ter opozarja, da je tožnik tožbo umaknil v celoti, čeprav je prejel le delno izpolnitev (cca 20 %). Meni, da tožnik ni umaknil tožbe takoj po delni izpolnitvi, čeprav bi to lahko storil. Pojasnjuje pomen besede "takoj". Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep o stroških preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o stroških zavzelo pravilno stališče, da je tožnik v predmetnem postopku uspel z delom tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila po vložitvi tožbe, saj je bila tožba v tem delu potrebna, tako da je za potrebe odločitve o stroških njegov uspeh v tem individualnem delovnem sporu 20‑odstoten.

6. Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti celotne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje zaradi nepravočasnega umika dela tožbe, ki se nanaša na prostovoljno izpolnjeni del tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknil 6. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) ne v ZPP. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu (prim.: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 47). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo uspeh strank in na podlagi te ugotovitve pravilno odmerilo stroške postopka.

7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijani sklep o stroških sodišča prve stopnje potrdilo kot pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.